Kako je državna jamstvena shema pogoltnila 62 davkoplačevalskih milijonov

Leta 2009 je tudi Slovenijo dosegla svetovna finančna kriza. Takratna vlada je za omilitev posledic te krize načrtovala vrsto ukrepov. Eden izmed njih je bila tako imenovana jamstvena shema.

S to shemo je država podjetjem skušala izboljšati dostop do bančnih posojil, ki so zaradi krize pričela usihati. V okviru sheme je država podjetjem dala poroštva za bančna posojila. Bistvo teh poroštev je, da z njimi država s proračunskim denarjem jamči banki za vračilo dela posojila, če posojila podjetje ne bi moglo odplačati.

Shema je imela zelo malo pogojev za vključitev podjetja vanjo. Evropska unija je namreč v tistem času spodbujala takšne sheme – torej podeljevanje poroštev podjetjem za posojila z minimalnimi pogoji. Tako so lahko državna poroštva za posojila dobila tudi takrat že močno zadolžena podjetja.

Na Pod črto so se lotili novega raziskovanja, tokrat milijonov, ki so izginili v poroštveni shemi. Država je namreč do danes uspela izterjati le 13 od 75 milijonov evrov.