Kako rešiti ministra in pojamrati o Slovencih

Miro Cerar je v poskusu reševanja Dušana Mramorja dobesedno izvedel komunikacijsko polomijo z napisom. Boris Vezjak ugotavlja, da gre nesporno za bizaren piarovski in komunikacijski zdrs, pri katerem ni čisto prepoznavno, kaj je želel doseči. Prej je videti, kaj je z njim dosegel: posmeh pri državljanih, po socialnih omrežjih in delu medijev.

Pri celotni zadevi gre prej za kontraproduktivni kiks, ki skupaj s Cerarjevimi nerodnimi pojasnili po mnenju blogerja bolj kot kaj drugega nakazuje, da se je znašel v skorajda psihološki stiski. Kakšna je torej težava slogana »Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve«?

Kako dešifrirati semantiko preprostega natiskanega napisa, postavljenega med njega in novinarje? Je bil potiskan papirček mišljen kot pomožno sredstvo, s katerim bo svoje prazno in zrežirano reševanje ministra Dušana nadgradil v populistično duhovičenje in kvazi moraliziranje o narodovem značaju? Je poskušal z njim malce preusmeriti pozornost, ker je vedel, da njegov zagovor ministra ne bo dobro sprejet?