Kam smo prišli, da moramo v ustavi omejiti zapravljanje preko naših zmožnosti?!

Vnos fiskalnega pravila v ustavo ni nič drugega kot ustavna varovalka, da Slovenci srednjeročno ne bi zapravljali več denarja kot ga imamo v državni blagajni na voljo. Kam takšno zapravljanje pelje, si lahko gremo pogledati v Grčijo, po drugi strani pa je žalostno, da tovrstnega samoomejevanja nismo zmožni brez ustavne kategorije. Če menite, da vnos vendarle ni potreben, kako potem našim vladajočim preprečiti brezglavo zapravljanje, kot smo ga bili priča v zadnjih treh letih, ko je državni dolg narasel iz 9 na 17 milijonov evrov?!? Filozofsko gledano je tovrsten zapis vendarle razmeroma absurdna zadeva, kar v slikoviti primerjavi obiska trgovine na svojem blogu ponazarja Edvard Kadič.