Karantanski panter in žogobrc

Na zadnjih tekmah slovenske nogometne reprezentance v mariborskem Ljudskem vrtu sem opazil, da imajo navijači, ki najbolj vneto razmigujejo glasilke za naše fante, izobešene zastave s Karantanskim panterjem in napisi “Tu je Slovenija.” Iste simbole uporablja zveza domoljubnih društev Hervardi. Mladi in starejši patrioti so se s svojimi dejanji v preteklosti že večkrat “izkazali.” Nikakor jih ne moremo okarakterizirati za strpne do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji. Tukaj pa nastane zanimiv paradoks. Navijači, ki se identificirajo s simboli Karantanskega panterja, glasno spodbujajo naše nogometaše, Milivoja Novakoviča, Samirja Handanoviča, Zlatana Ljubijankiča … Verjetno že veste, kam pes taco moli ..

Milivoje Novakovič je v očeh teh ljudi junak, če ne bi igral nogometa in zabijal golov, ampak bil povprečen slovenski državljan pa bi bil v očeh taistih ljudi bržkone bedak. Zanimivo, ni kaj. Milivoje, Samir, Zlatan in ostali športniki, katerih predniki so se v Slovenijo preselili iz Srbije, Bosne, Hrvaške … imajo srečo, da so uspeli v “najbolj pomembni postranski stvari na svetu,” številni drugi pač ne. Tudi Marinko Šarkezi je bil car, ko je z NK Maribor igral v Ligi prvakov, številni njegovi sosedi iz romskega naselja pa so v očeh nekaterih, ne glede na nihova dejanja, zatirani.

Čuden je ta patiotizem, še posebej, če zaide v sfere nestrpnosti.

Marko Kovačevič