Kdo ima največ koristi od visoke gospodarske rasti

“Kdo ima koristi od visoke gospodarske rasti?” je v zadnjem času verjetno eno najbolj pogosto postavljenih vprašanj. Ljudje imajo občutek, da se visoka rast v njihovih žepih praktično ne pozna, vzporedno pa posamezne interesne skupine vidijo v tej rasti priložnosti za izjemna povečanja svojih dohodkov. Na drugi strani pa gospodarstvo in tudi politika opozarjajo, da v dobrih letih ne smemo vsega potrošiti, temveč je potrebno dati tudi kaj na stran za slabša leta, ki bodo nedvomno ponovno prišla, pa tudi samo stanje vseeno še ni tako bleščeče. Poglejmo zato, kaj se dogaja s to rastjo oz. kdo je dobil 2,9 milijarde evrov, kolikor je bil lanski BDP Slovenije višji v primerjavi z letom 2016 (nominalno je bil višji namreč celo za 7 %, v stalnih, primerljivih cenah pa za 5 %).

Bruto domači proizvod Slovenije je torej lani znašal 43,3 milijarde evrov in njegovo vrednost lahko pogledamo s treh zornih kotov:

lahko ga izračunamo glede na to, kje smo to dodano vrednost ustvarili (tkim. proizvodna struktura), torej koliko je k temu prispevala posamezna gospodarska ali negospodarska dejavnost – mimogrede, tudi javni sektor ustvari blizu 6 milijard skupne dodane vrednosti oz. okoli 15 % celotnega BDP,
najbolj pogosto spremljamo podatek o tem, kje smo to dodano vrednost realizirali (izdatkovna struktura), koliko od tega smo prodali v tujino, koliko pa porabili doma za potrošnjo gospodinjstev, države ali za investicije, po tretji, dohodkovni metodi pa ugotavljamo, kako je bila ta ustvarjena dodana vrednost celotne države porabljena, torej kdo jo je dobil …več (piše: Bine Kordež)