Kdo ve, kaj je v dobro pacientov

Ameriški pred­se­dnik Franklin D. Roosevelt je nekoč pri­mer­jal upra­vlja­nje države z vprego s tremi konji, ki pred­sta­vljajo zako­no­dajno, izvr­šilno in sodno oblast. Ocenil je, da nacija lahko napre­duje le, če vsi trije konji vle­čejo v isto smer.

Tri akterje ima tudi naš zdra­vstveni sis­tem: oblast (mini­str­stvo za zdravje), civilno družbo (ZZZS) in stroko (zdrav­ni­ška zbor­nica). Žal lahko tudi laiki vidimo, da požr­tvo­valno in uspešno delo zdrav­ni­kov in dru­gega ose­bja ni  medij­sko izpo­sta­vljeno toliko, kot nenehne (upra­vi­čene ali neu­pra­vi­čene) afere v zdra­vstvu. K temu v veliki meri pri­speva prav to, da trije akterji ne vle­čejo v isto smer.

Na Finančnem periskopu v nadaljevanju opišejo dva slovenska primera, ki doka­zu­jeta, kar sicer poli­tični eko­no­mi­sti vedo že dolgo, da gre lahko decen­tra­li­za­cija tudi pre­da­leč. Sodobna država mora ohra­njati zado­stno mero cen­tra­li­zi­ra­no­sti, da lahko koli­kor toliko učin­ko­vito in po stro­kov­nih meri­lih raz­po­reja resurse v veli­kih sis­te­mih kot sta zdra­vstvo ali šol­stvo.