Kdo so ti gospodarji?

Vrednotenje zgodovinskih dogodkov s strani političnih opcij, bodisi v demokratični družbi ali totalitarnem sistemu, nosi s sabo poveličevanje (pretirano ali premajhno) le-teh. Tako je tudi v Sloveniji. Z najveličastnejšim dogodkom, ko si je naš narod izbojeval svobodo in lastno državo, je prišlo do spremembe družbene in politične ureditve. Novi gospodarji so zamenjali stare. Gospodar malemu človeku je kapital, ki posredno izvršuje pritisk in s tem oblikuje človeka po svoji meri.

Osredotočimo se na novodobne gospodarje. Gospodarjev v smislu srednjeveške fevdalne ureditve ni. Z zakonom je prepovedano lastninjenje človeka in poseganje v njegovo svobodo (izjema je v primeru ko posameznik krši zakon in je deležen kazni). Imamo pa, po definiciji Karla Marxa, razred lastnikov nad proizvajalnimi sredstvi. Lastniki podjetij, ki se ukvarjajo s pridobitvenimi dejavnostmi, imajo svoje interese. Uspešna proizvodnja in visok profit, ustvarjen z vložkom, ki dobička ne presega, sta v večini primerov glavni vodili v sodobni družbi. Lastnik ali gospodar pa za uresničitev teh potreb potrebuje delavce. Delavci potrebujejo delo in s tem se med obema razredoma ustvari vzajemna odvisnost. Toda z utrjevanjem kapitalizma postaja soodvisnost vedno bolj navidezna. S prostim pretokom blaga se na trgu pojavijo izdelki, ki jim domača industrija s ceno ni sposobna konkurirati. Da bi podjetja preživela imajo na voljo več možnosti. Zaradi nizkega dobička, morajo znižati stroške proizvodnje. Pride do odpuščanja in povečevanja ravni nezaposlenosti. Zagotovijo si cenejšo delovno silo z zaposlovanjem ljudi iz držav z nižjim življenjskim standardom, ki za isto količino opravljenega dela zahtevajo nižji dohodek ali pa prestavijo proizvodnjo v države, ki imajo pogoje za manjša vlaganja in višje dobičke. Podjetje lahko prodajo večji korporaciji, ki ga s svojim kapitalom sanira, vendar postavi nove pogoje in življenjski standard delavca se zniža. Povečana stopnja nezaposlenosti omogoča lastniku večjo svobodo pri odločanju in nadzor nad delavci. Gospodar se ne ozira na interes delavca, saj ve da lahko v vsakem  trenutku najde zamenjavo zanj. Tako lahko z grožnjami utiša upornega delavca ali ga odstrani iz podjetja.

Služba oziroma delo je za delavca pomembna. Zaradi majhne možnosti zaposlitve drugje, si ne upa ogrožati svojega položaja v obstoječem podjetju in se drži pravil, ki jih je postavil gospodar. Zaposlitev prinaša privilegije, kot so zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter mesečni dohodek, ki omogoča preživetje. Zakaj je prišlo do spremembe sistema, ki je navidezno zagotavljal boljše pogoje delavskemu razredu? Razkorak med teorijo in prakso je bil velik. Vladajoči razred (že sam njegov obstoj je absurd) je imel interese, ki so botrovali izkoriščanju. Nasilno se je poseglo v osebni družbeno-politični nazor. Zgledi, po katerih naj bi se ravnali, so bili slabi. Z obračunom z nasprotniki (poboji, montirani procesi, kulturni molk, Goli otok…) so si med velikim številom ljudi nakopali sovražnike. Močna je bila tudi opozicija (intelektualci, literati, kulturniki, študentska gibanja, Cerkev,..). Prišlo je do zloma in sistem se je zamenjal s tistim, ki se je zaradi precej visoke stopnje odprtosti države najbolje poznal. Zakaj ne pride do spremembe obstoječega sistema? Če ljudi prestrašiš, postanejo krotki in vodljivi. Ker je zaenkrat edina alternativa obstoječi ureditvi, socializem, ki ga že poznamo, oblast išče in razkriva novadejstva, ki sovraštvo in bojazen pred staro ureditvijo še poglabljajo. Obstajajo tudi zgodbe o uspehu malega človeka (npr.: Vitli Krpan, Trgovine Jager,…), ki ohranjajo mit o enakih možnostih za vse.

Kljub temu, da Pitrim Sorokin pravi, da je možnost, da siromak uresniči ameriške sanje, enaka možnosti, da plebejec postane predsednik ZDA in da imperialistična politika omenjene države, že vsem preseda, si pri nas še vedno želimo ureditve, ki je svojo renesanso doživela prav v Ameriki. Ureditve, ko je kapital gospodar in ko so dovoljena vsa sredstva, da se pridobi.

Marko Šuster