Kje leži glavni vzrok nestabilnosti kapitalistične družbe?

Rast v kapitalizmu temelji na večji potrošnji in je tesno povezana s proizvajanjem novih potreb. Ustvarjanje potreb igra na človeško sebičnost, željo po imeti vedno več. Kaj se zgodi, ko so ljudje s tem bombardirani vsak dan, gospodarstvo pa se krči in si lahko privoščijo vedno manj? Si bodo rekli, hej, naši starši so bili mnogo bolj revni, bodimo zadovoljni? Ali pa bodo raje zahtevali novo rast in več dobrin?

In nato demokracija kot vladavina ljudstva, ki v sodobni predstavniški izvedbi temelji na spopadu različnih vrednot in interesov. A kaj se zgodi, ko v političnem boju postane dovoljeno vse? Ko so nasprotniki označeni za nedemokratične, ko je vsako sredstvo dovoljeno za dosego cilja? Kaj se zgodi, ko družba razpade na mnogo bojujočih se skupin, ki ne priznavajo poraza in se bodo, nezmožne po normalni poti sestaviti vlado, zatekle k protestom, obtožbam in celo nasilju?

Sašo Ornik – Jin, ki v tokratnem zapisu strni nekaj misli o demokraciji in kapitalizmu, daje mogoče odgovor kje leži glavni vzrok nestabilnosti.