Komu zasluge za rast? Vladi prav gotovo ne.

Uradna statistika je pred dvema tednoma pokazala, da je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem naš BDP zrasel za skoraj dva odstotka ob razmeroma hitri ekspanziji izvoza. Z optimizmom nas lahko navdaja tudi podatek, da je, prvič po začetku drugega »recesijskega ponora« leta 2012, rasla tudi zasebna potrošnja gospodinjstev.

Črt Kostevc opozarja, da si je dobre novice prisvojila tudi politika, ki si je ob začetku volilne kampanje za prihajajoče parlamentarne volitve prilastila zasluge za reanimacijo gospodarstva. Pa je ta kratka epizoda gospodarske rasti res lahko rezultat uspešnosti naše gospodarske politike?

Po potrošni metodi izračuna bruto domačega proizvoda je ta vsota končne potrošnje gospodinjstev, podjetij, države ter neto izvoza. Zadnji vladi, ki si štejeta zasluge za gospodarski preporod, bi torej morali vplivati na rast ene od teh štirih komponent agregatne proizvodnje.