Laibach med provokacijo in promocijo

Koncert skupine Laibach v Pyongyangu, najbolj odmeven medijski dogodek za slovensko glasbo v letošnjem letu, je vendarle minil. Ob tem pa bi se lahko vprašali, kaj točno se je zgodilo pred našimi očmi, odlična samopromocijska gesta Laibacha ob menda ekskluzivnem obisku Severne Koreje brez kakršnega koli konceptualnega okvirja in cilja, ali pa morda še ena imenitna subverzivna provokacija, kar je večina od benda s takšno kilometrino in reputacijo tudi pričakovala.

Boris Vezjak meni, da se je zgodila prva opcija, od vsega skupaj pa naj bi ostal nek po objektivnih kazalcih sodeč relativno skromen koncert brez presežkov in kopica brezidejnih komentarjev o tem, kaj sploh početi v Severni Koreji.

Pri tem se poraja vprašanje, čemu sploh tolikšno napihovanje, če so odšli Laibach odigrati samo en koncert. Domači mediji, resni in tabloidni brez razlike, so v en glas neumorno brez sleherne distance na dnevni ravni očarano opisovali vsak detajl in korak laibachovcev v Koreji – z eno razliko. Janševi medijski sateliti so se spustili v ideološko-politični spopad in pljuvanje po Laibachu izkoristili za svojo partikularno agendo boja proti (komunističnemu) totalitarizmu, klanjanje režimu in celo Milanu Kučanu, poroča bloger.