Med elitizmom in podaljšanim bivanjem (za študij sposobnih 25, študira pa jih 48 odstotkov)

Z infor­ma­tiv­nimi dnevi se začne sezona vpi­so­va­nja na uni­verze. Naš raz­bo­ho­teni viso­ko­šol­ski sis­tem je pri­ja­zno nese­lek­ti­ven do bodo­čih štu­den­tov, saj raz­pi­su­jemo več mest, kot je sploh kan­di­da­tov, ki zaklju­ču­jejo sre­dnje šole. Za vsa­ko­gar se bo našlo mesto. V čiga­vem inte­resu je tako stanje?

Včasih je veljalo (in v dru­gih drža­vah še vedno velja), da je pri­bli­žno 25 odstot­kov gene­ra­cije spo­sobne za uni­ver­zi­te­tni štu­dij, navaja dr. Srečo Zakrajšek, nek­da­nji direk­tor Zavoda RS za šol­stvo. Pri nas pa danes štu­dira kar 48 odstot­kov popu­la­cije med 19 in 24 let, s čimer smo na prvem mestu v Evropi…

Kaj se dogaja v slovenskem visokem šolstvu in kakšen je visokošolski sistem, kako to vpliva na delovanje in ugled univerz, kaj na to porečejo rektorji univerz, ipd. v nadaljevanju zapisa na blogu Finančni periskop.