Intervju z Mintom

Pred časom ste intervju z Mintom že brali. Tokrat sem Minta ponovno povabil v goste, tokrat na Drugi svet. Tisti, ki berete in spremljate njegov blog, veste, da je njegova strast fotografija. Kaj mi je o tem zaupal, ali je fotoaparat vedno zraven njega? Fotografija pa ni njegova edina strast. Vas zanima kaj več? Preberite intervju in pokukajte na njegov blog.

Tvoje ime je Matic. Zakaj Mint?

Nekako sem pričakoval to vprašanje 🙂 Ko sem se odločil, da se bom o bloganju poizkusil tudi sam, sem mislil na blogu pisati čisto o drugih rečeh, bolj osebnih, ne pa objavljati fotografije in podobno. Tako sem se odločil za ime mint, ki je pravzaprav sestavljeno takole: m in t => kjer je m začetnica mojega in t začetnica puncinega imena :). Drugače pa uporabljam predvsem vzdevek noox.

Ti je eDnevnik kdo priporočal?

eDija mi ni nihče priporočal. Kot sem že zgoraj omenil sem se nekega dne pač odločil da poizkusim tudi sam. Res sem imel prej odprt že en blog in v njem cele štiri vpise, ampak tam se nisem nevem kako začutil, tukaj pa mi je družba in ostali blogi kar nekako “zapasali”.

Tvoja strast je fotografija – kaj je le-to spodbudilo?

Uf, sem kar nekaj časa premišljeval, kaj naj bi ti na to vprašanje pravzaprav odgovoril, pa sem prišel do zaključka, da ti direktno ne morem, zato bom tole povedal nekako tako. Vedno sem imel rad umetnost. V osnovni šoli sem se ukvarjal predvsem z grafiti (ne toliko pomenskimi kot oblikovnimi), še pred tem pa sem kot otrok resnično ogromno prerisal.

Nato sem se v začetkih srednje šole začel ukvarjati predvsem z grafičnim oblikovanjem (spletne strani, začetne/uvodne strani, letaki, vizitke … ) in tako spoznal portal DeviantART, kjer se je pravzaprav vse začelo. Naletel sem na izredno dobre fotografije, mojstrovine zame, spoznal da se lahko iz navadnega jabolka (na primer) naredi fotografija z izrednim konceptualnim pomenom, da lahko kompozicija fotografije popolnoma spremeni njen pomen …

Teh videnj, spoznanj, barv je bilo neskončno in vsaka fotografija je bila tako posebna, da sem preprosto moral poizkusiti :).

Koledar 2008 (Foto in oblikovanje: Mint – http://www.ednevnik.si/uploads/m/mint/64143.jpg)

Ko se odločaš za nakup fotoaparata, kaj mora ta vsebovati?

Huh, glede tega nisem ne vem kakšen ekspert, kajti moja finančna sredstva so res omejena in si tako nisem kupil še nobenega sam (tega s katerim sem slikal do nedavnega sem dobil za svoj 18 rojstni dan od staršev).

Drugače pa je za vstop v svet fotografije danes verjetno najbolj primeren model CANON EOS 400D, katerega si zelo želim tudi sam :).

PS: V tem času je Mint prišel do novega fotoaparata.

Si že kdaj poskusil tudi popraviti pokvarjen fotoaparat?

Ne :). Fotoaparata pa res še ne. Ampak verjamem da bi ga lahko samo poskusil, ker tole je v bistvu sama elektronika, tako da navadni smrtniki nimamo ne vem kakšnih možnosti.

Kolikokrat slikaš en predmet, da je slika perfektna. Ti uspe v prvem?

To pa popolnoma različno. Vsekakor pa je res, da če nekaj slikaš sto-krat imaš dosti večjo izbiro in tudi dosti večjo verjetnost, da bo dobrih fotografij več.

Sam, kadar se odpravim fotografirat, poslikam več fotografij enega motiva, včasih pa, kadar ni možnosti da bi se ustavil, pritisnem na sprožilec le enkrat. Včasih potem uspe v prvem poizkusu, ampak redko, saj preden ujameš pravo svetlobo, pravi kot, nastavitev … ponavadi preteče kar nekaj posnetkov.

Ti je bolj pri srcu makro fotografiranje? Zakaj?

Z makro fotografijo se še nisem srečal nikoli. Pravzaprav nisem niti imel možnosti preizkusiti tehnologije za fotografiranje tako majhnih predmetov. Če je zame predrag že DSLR fotoaparat, ki je dejansko najcenejši kos opreme ki ga potrebuješ za izvajanje podobnih posnetkov, potem veš da se s takšnim načinom fotografiranja ne bom srečal še kar nekaj časa – na žalost :(. Ampak ne, mislim da mi makro fotografija ni bolj pri srcu, pravzaprav lahko to trdim, kajti obožujem fotografije zanimivih zgradb, pokrajin, portretov, konceptualnih fotografij ipd. Preprosto obožujem barve pokrajine, njeno igro senc.

Za tiste ki ne veste kako je opredeljena makro fotografije: Opredeljena je z zgornjo mejo v velikosti  36 x 24 mm (velikost celuloidnega filmskega posnetka) in spodnjo mejo, ki je 10 kratna pomanjšava zgoraj navedene velikosti. Pod to velikostjo se začne področje mikro fotografije.

Z Aljažkom sta ustvarila eno fotografijo. Nam o tem zaupaš kaj več.

Hmm, ne vem če je kaj zaupati, saj je bilo zapisano že skoraj vse. Z veseljem pa lahko povzamem. Avtor fotografije je Aljažek in on je opravil največje delo, saj je naredil izredno fotko, sam pa sem le dodal kontraste, poudaril sence, izboljšal barve in še nekoliko popravil ostrino. Tako, mislim da, je nastala resnično dobra fotografija. Pravzaprav ni ne vem kaj za govoriti, presodite kar sami.

 
Foto: Matic&Aljažek

V enem izmed svojih sporočil si objavil, da ne verjameš v horoskope. Kaj pa, da se ti uresniči prebrano ravno zaradi tega, ker se nekje v podzavesti razvije ta misel in realizira v dejanje?

V horoskope res ne verjamem ker sem mnenja da vsak človek upravlja s svojim življenjem kakor mu paše, da sam sprejema odločitve in da za to ni kriva nikakršna usoda, nobena postavitev zvezd niti čas v katerem se rodiš. Prav tako ne verjamem v noben način prerokovanja ali vedeževanja.

Se pa popolnoma strinjam z napisanim, da se lahko neka stvar uresniči, ker jo razviješ v podzavesti. Sam sem to že nekajkrat doživel, ampak nekaj pa je vseeno res – nikoli ne bomo vedeli ali je to res ali ni in kaj bi se zgodilo če za neko stvar ne bi izvedeli. Ljudje smo resnično kompleksna bitja, kar dokazujejo tudi znanstveniki, saj niso uspeli razviti ničesar podobnega nam, pravzaprav niti ostalim živalim.

Zaradi česa so te pritegnile knjige Harrya Poterja?

Za Harry Potter knjige mi je prvič povedala teta nekje v času mojega osmega razreda OŠ. Na hitro je povzela vsebino prve knjige, pa se se ji samo nasmejal in rekel da tega pa jaz že ne bom bral.

Potem pa sem nekoč iskal knjige po knjižnici in v rokel dobil Harry-a in se spomnil na tetine besede. Tako sem ga pač vzel in ga po uvodnih straneh nisem odložil dokler ga nisem prebral do konca.

Zakaj?

Sprva mi je bila nekoliko všeč tudi zgodba, ampak kar je bilo najboljše pri teh knjigah, je bil način pisanja, torej jezik. Tako preprost, tako lepo je tekel, tako zanimalo me je kaj se bo zgodilo naprej …

Po nekaj knjigah pa mi je že prišel v kri – hja kaj naj :).

Med drugim je tvoja strast tudi čokolada. Kot moja. Kaj si storil, ko je ni bilo pri hiši. Si morda segel po kakavu – Benqvick recimo?

Pa si me dobila! Upam da tega ne bo kdaj prebrala moja mama, ker me bo za ušesa :). Kadar doma ni bilo čokolade in sem si je resnično zaželel, trgovine pa so bile zaprte, sem si včasih naredil kakav, sladkor v prahu in mleko, ter v to namakal piškote :). Včasih pa sem si skuhal vročo čokolado – beri kakav z »malo« večjimi količinami le tega :). Hja kaj naj, če me je pa zasvojila, ampak zdej se je že bolj ali manj uspešno odvajam! In sem kr ponosen na to!

Imaš vsepovsod, kamorkoli greš s sabo fotoaparat?

V bistvu sem ga res imel, namreč na mobilcu. Ker sem imel SonyEricssona k750i, ki je imel fotoaparat z ločljivostjo 2Mpix, je bilo to prav super. Fotoaparat pa sem imel s seboj vedno kadar sem šel nekam malo dlje. Pač npr. na fax ipd. pa ga res nisem nosil s sabo :).

Matic imaš kakšno fobijo? Česa te je najbolj strah?

Imam. Pa ne ene. Zelo uživam v samoti, tišini, miru – pač rad imam čas zase, ko sem sam s svojimi mislim. Ampak prav tega me je dejansko tudi najbolj strah. Da bi nekoč ostal čisto sam. Brez vseh ki jih imam rad, brez enega prijatelja …

Je pa še nekaj. Obupno mi je it v morje, če nekdo reče da je videl v našem zalivu meduzo. Če jo pa opazim še sam, pa me vsaj tri dni ne spraviš v morje. Raje tri dni skupaj berem knjige.

Iz živalskega sveta pa je še ena stvar, ki pa se mi zdi bolj nagnusna kot pa da bi bila fobija (čeprav je saj me je strah da kdaj to ne bi doletelo mene), namreč notranji zajedalci (gliste, črvi, ipd… ki se redijo v človeškem telesu). Obup :)!

V enem sporočilu si objavil kar nekaj zanimivih vprašanj. Zanima me tvoj odgovor na prvo vprašanje; Ste se kdaj vprašali, kam ste namenjeni?

Naj se sliši še tako smešno sem si to vprašanje zastavil že nekajkrat in sicer v različnih situacijah. Smešno zato, ker sem si ga zastavil tudi v dobesednem pomenu, ko sem za nekaj trenutkov pozabil kam grem. Ampak ok, pustimo tole :).

Ponavadi me do tega razmisleka, vprašanja, pripeljejo situacije, ko nekomu, s svojim obnašanjem, vedenjem, besedami, dejanji, storim nekaj žalostnega, mu prizadenem bolečino. Potem se ponavadi zamislim, ni me sram povedat, da večkrat tudi v solzah, nad sabo. Izgubim nit in jo poskušam spet najti, da bo to prava nit.

Drugače pa bom rekel takole: Včasih je pot mnogo pomembnejša kot njen cilj!

Zelo pohvalno, da si se lotil objavljanja sporočil Oblikovanje svojega bloga. Zanima me, si samouk na tem področju?

Najlepša hvala!:) Upam da je komu tole kakorkoli pomagalo in da se je morda kdo na podlagi teh dveh objav celo odločil, da si poizkusi sam spremeniti obliko bloga.

30. Marec 2007: Oblikovanje svojega bLoGa (1.del)
2. April 2007: Oblikovanje svojega bLoGa (2.del)

Odgovor na vprašanje pa je da. V veliki večini primerov sem se vsega kar danes znam naučil sam. Res imam nekaj prijateljev, ki so mi vedno pripravljeni pomagat, ko se mi zatakne (predvsem pri kodi spletne strani), kar pa se tiče grafičnega designinga, pa sem kdaj pa kdaj posegel po kakšnem spletnem tutorialu, drugače pa vse s poizkušanjem.

Kaj je nauk zgodbe?

“Ko sem študiral, sem umiral od želje, da se čim prej zaposlim. Ko sem se zaposlil, sem umiral od želje, da si čim prej ustvarim družino. Ko sem si ustvaril družino, sem umiral od želje, da čim prej spravim otroke do kruha. Ko sem spravil otroke do kruha, sem umiral od želje, da se čim prej upokojim. In sedaj ko umiram, sem ugotovil, da sem pozabil živeti!”

Človek nikoli ni zadovoljen s stvarmi, ki jih ima, ki jih je deležen. Vedno hoče več, teži k večjim rečem, na svojo notranjo srečo in uspeh pa niti ne pomisli, saj je preveč obseden z mislijo kaj bo jutri. Tako sem jaz doživel tale citat!

Če bi imel čarobno paličico, bi …

Bil Harry Potter!!! 🙂 Če bi imel čarobno paličico, potem bi bil mrtev človek. Zakaj? Ker bi si vse kar bi se mi poželelo pričaral in od življenja ne bi imel nič. Če pa pogledam z drugega stališča, pa bi spremenil zelo malo stvari, ker sem s svojim življenjem zadovoljen, vse kar ga v trenutkih ko z njim nisem zadovoljen kvari, sem jaz sam.

Vsi, ki ste brali ta intervju in vas o Maticu zanima še kaj več, lepo vabljeni na njegov blog – http://mint.ednevnik.si

Lep pozdrav,

Robi Zidar