Naši otroci kot bodoči morilci na daljavo?

Z igralno palico v roki, obdan z zasloni, krmili letalo proti tarči, ki se premika po razgibanem terenu. Vanjo usmeri nevidne laserske žarke, da raketa lahko najde cilj. Nato bela svetloba, dim… misija je uspešno.

Ne, to ni opis kakšne igrice, katero se cele dni zaprt v sobo igra vaš najstnik, tako dandanes poteka sodobno vojskovanje s strani tehnološko najrazvitejših držav.

“Ko so kamere znova razločile podrobnosti, sta s pilotom preletela območje eksplozije in natančno posnela razdejanje. Okoli avta so ležali ostanki trupel, malce stran sta opazila ranjenca, ki mu je izstrelek odtrgal nogo. Na posebni kameri sta opazovala, kako je iz njegovega telesa skupaj s krvjo odtekala toplota.” je svojo izkušnjo ubijanja na daljavo opisal duševno zlomljeni Brendon Bryant.

“Ne vem, kako to sprevrženost zaustaviti. Nekoč nedolžne otroške igrice so se danes sprevrgle v trening bodočih poklicnih morilcev, ki ubijajo na daljavo,” se nad uporabo tovrstne vojaške tehnologije zgraža Jože P. Damijan in dodaja: “Naši otroci se med igranjem nezavedno rekrutirajo v potencialne morilce na daljavo, orwellovske “velike brate” oziroma brezčutne programerje česarkoli, kar ima negativne družbene posledice, vključno s finančnim trgovanjem.”