Nasilje na študentskih protestih je bilo predvidljivo
(Piše: Anja Renko) Čeprav se poškodbe na pročelju parlamenta hitro celijo, bo ljudstvo četrtkove izgrede še dolgo ohranilo v spominu. Kljub nepričakovanem razpletu študentskih in dijaških demonstracij, ki so se sprevrgle v nenadzorovano nasilje, psihološko ozadje vedenja demonstrantov ni tako nerazumljivo – nasprotno, s poznavanjem osnovnih principov psihologije množice pravzaprav dokaj predvidljivo.
Nemogoče je, da prisotnost drugih oseb ne bi vplivala na naše obnašanje. Vpliv je toliko večji, če smo del množice. Čeprav se večina med nami običajno dobro zaveda, v kakšnem odnosu smo do drugih ljudi, včasih prav prisotnost drugih ljudi deluje tako, da nekoliko izgubimo občutek lastne identitete.
Zaradi senzorične preobremenitve množica pogosto privede ljudi v situacije, ko se odločajo hitro, impulzivno in emocionalno, njihovo vedenje pa je iracionalno in antisocialno. Vpliv množice je še večji, če so posamezniki pod vplivom različnih substanc, ki oslabijo notranje zavore.
V psihologiji poskuša občutek izgube lastne identitete v povezavi z množicami razložiti teorija deindividuacije, ki se ukvarja tudi s tem, zakaj je vedenje posameznikov v velikih skupinah/množicah pogosto nasilno in impulzivno.
Pri deindividuaciji gre za izgubo individualne na račun pridobivanja kolektivne identitete kot posledice pripadnosti večji skupini. Pojavi se, ko skupina posameznika potegne v situacijo, v kateri zanemari običajne vedenjske norme in se le-teh ne drži več. Za posameznika na primer ni običajno, da v kulturni spomenik meče granitne kocke, a pod vplivom množice se to kaj lahko spremeni. Zakaj?
Največji vpliv na deindividuacijo imata dva faktorja, in sicer anonimnost in razpršena odgovornost. V množici se posameznik zlahka skrije pod krinko anonimnosti in na ta način izgubi občutek, da ga kdorkoli ocenjuje. S tem izgubi občutek lastnega samozavedanja in opušča notranja merila. Po drugi strani množica oseb, ki nas obkrožajo, sproži občutek razpršene odgovornosti – drugi so ravno toliko odgovorni kot mi sami, individualna odgovornost za dejanja se torej zaradi deljenja z drugimi zmanjša. Moralno vprašljiva dejanja se nam tako zdijo osebno manj napačna.
Občutek deindividuacije je toliko večji, kolikor je večja skupina, v kateri se oseba nahaja, saj se z velikostjo skupine večata tudi anonimnost in razpršenost odgovornosti.
Pomemben vpliv ima prilagajanje socialnim normam, dodatno pa k deindividuaciji pripomorejo tudi obrobni zunanji dejavniki. Tako na primer intenzivna zunanja stimulacija (glasna glasba, kričanje, piskanje, trobljenje …) odvrača od notranjih premlevanj, poenoten izgled (npr. uniforme) pa doprinesejo k skrivanju lastne identitete.
Pri vsem skupaj moramo upoštevati tudi mladost demonstrantov. Ena od značilnosti mladostnikov je na primer egocentrizem, ki se v tem obdobju pojavlja kot stranski produkt spoznavnega razvoja. Egocentrizem se med drugim odraža v sklopu nerealnih predstav, ki jih imajo mladostniki o sebi in ki se kažejo kot idealizem ter prepričanja o lastni posebnosti (npr. naravni zakoni in socialna pravila zanje veljajo drugače kot za ostale ljudi) in neranljivosti (npr. meni se ne more nič zgoditi). Vse to je do določene mere pozitivno, saj mladostniku zagotavlja (zmotno) varnost, zaupanje v lastne sposobnosti in zmanjšuje strah pred posledicami samostojnih odločitev, a je pogosto lahko tudi nevarno.
Množica torej omogoča, da se posameznik skrije in deli krivdo ter zreducira občutek individualne odgovornosti. Skupaj z mladostniškim egocentrizmom in podkrepljeno z vsebnostjo alkohola pa žal lahko vodi tudi do dejanj, ki smo jim bili priča.
Anja Renko
Sodelujte v anketi DS o tem, koliko vam pomeni ljubezen (levi stolpec)
Anja Renko je psihologinja z veliko željo po širjenju znanja, obilico idej in dovolj prostega časa, da uspe vse to tudi objaviti. S svojimi prispevki želi spreminjati predstave, krhati stereotipe in manjšati predsodke ter spodbujati razprave in premike. Berete jo lahko na blogu I Feel Psychology, ob strokovno psiholoških temah jo lahko spremljate tudi na Drugem svetu.
Arhiv Anjinih zapisov na Drugem svetu