Ne z Grčijo, pač pa solidarnost z nemškimi in francoskimi davkoplačevalci

107 milijard evrov dolga so zasebni upniki – med njimi tudi Nemške in Francoske banke, leta 2012 odpisali Grčiji ter s tem preprečili njen nenadzorovan bankrot, za finančno pomoč državam, ki se znajdejo v težavah pa je bil novoustanovljen Evropski stabilizacijski sklad (EFSF), preko katerega se je pomagalo Grčiji (in posredno tudi njenim upnikom), za obveznice EFSF pa so poroštvo dale države Evropske unije.

In prav preko EFSF so danes države EU, med njimi precej tudi Slovenija, izspostavljene do Grčije, saj ta sklad trenutno drži 44% grškega dolga (okoli 150 milijard evrov). V primeru bankrota Grčije tako največ izgubijo Nemci z 92 milijardami in Francozi s 70 milijardami, proporcionalno gledano pa tudi Slovenci z 1,48 milijard rvrov. A tega denarja do sedaj še ni nihče izgubil, saj gre zgolj za poroštva.

V primeru, da leta 2012 reševanje Grčije ne bi izvedli preko EFSF mehanizma, bi zasebni upniki popolnoma nasedli in banke v evropskih državah (predvsem Nemške in Francoske) bi za rešitev prihrankov državljanov potrebovale obsežne dokapitalizacije (podobno, kot se je to zgodilo v Sloveniji zaradi notranjih razlogov).

In prav v tem problem vidi Jože P. Damijan, ki v svojem blogerskem zapisu predstavlja, kako je bil s tem manevrom dobršen del bremena nasedlih kreditov v Grčiji iz ramen francoskih in grških davkoplačevalcev prenesen na vse države EU, ki so zagotovile poroštvo za sklad EFSF.