Odprava diskriminacije šoloobveznih otrok v zasebnih šolah: pogled starša

Slovenija je država z najnižjim odstotokom zasebnih šol v Evropski uniji – jih je manj kot  odstotek. V osnovnem šolstvu so takšne z javno veljanim programom le tri. Država do sedaj ni naredila veliko v smeri, da bi svojim državljanom-davkoplačevalcem (v okviru izvajanja predpisanega javnega programa) omogočila večji izobor med koncepti, ki jih v izobraževanju bogati zasebna pobuda.

Več kot to, včerajšnja razsodba Ustavnega sodišča je pokazala diskriminatorno naravo dejstva, da je javno veljavne programe, ki jih izvajajo zasebne osnovne šole, financirala le 85 %. Tako v javnih kot zasebnih šolah se namreč šolajo slovenski otroci staršev davkoplačevalcev, ki preko davkov plačujejo za izobraževanje naše mladine.

Pustivši ob strani, da je kljub 100% financiranju javno priznanega programa zasebno šolstvo za državo še vedno cenejše, kot javno v njeni režiji, saj morajo zasebniki sami v celoti pokriti stroške infrastrukture, investicij, opreme, davke itd., je razvoj raznolikosti izobraževalnih konceptov pravzaprav dodana vrednost za državljane te države.

Slednjo v svojem zapisu lepo predstavlja Jože Bartolj, ki ob odločitvi za zasebno šolo pravi: “zaradi vrednot, ki jih ta šola zastopa! Šola nam je všeč zaradi vzdušja, zaradi čistih sten, celih stikal, jaslic za Božič in pirhov za Veliko noč in ker se (javno) ne preklinja po hodnikih in… Sicer pa je šola v smislu podajanja znanja samo ena od šol.”

Ob tem se čudi nad interesom nekaterih, da se tovrstna izbira sodržavljanom onemogoči: “Ne razumem najbolje, zakaj bi nam nekdo hotel braniti, da taka šola obstaja in da se tem izobražujejo otroci tistih staršev, ki si to želijo?” piše Bartolj in obenem opozarja na že opisano cenovno ugodnejšo rešitev za državo.

(V DS anketi – desni stolpec spodaj – vas sprašujemo, ali bi, če bi imeli to možnost, otroka šolali v zasebni šoli)