Postaja EU ječa (majhnih) narodov?

EU je na začetku obljubljala, da bo postala »skupnost enakopravnih narodov, v katerih se bodo spoštovale človekove pravice brez razlik med ljudmi, nacionalni jeziki in kulture«. Obljubljala je »enak« pravni sistem za vse ter prizadevanja, da se nesporazumi med ljudmi, še bolj pa tisti med državami, na koncu razrešijo na instanci Skupnosti po skupaj dogovorjenih načelih ES, arbitraža). Obljubljala je prost pretok ljudi, informacij in kapitala kot podlago za hitrejšo ekonomsko rast, s ciljem, da se razlike v (ekonomski) razvitosti držav-članic zmanjšujejo in postajajo nepomembne.

Toda, kot nadaljuje Emil Milan Pintar, ta ideja je bila že v začetku nekoliko dvomljiva, če se zavedamo, da je EU nastala kot naslednica »Evropske gospodarske skupnosti«, ta pa »Evropske skupnosti za premog in jeklo«.

V osnovi izjemne ideje o enakopravnosti narodov in ljudi različnig ras, veroizpovedi, ekonomske razvitosti itd. torej leži ideja razširjenega, »skupnega trga«. Z leti se je pokazalo, da ta »ekonomski temeljni kamen« vse bolj postaja »mlinski kamen za vratom« Skupnosti oz njenega prizadevanja za enakopravnost.

V nadaljevanju Pintar opiše še tri smrtne grehe EU, kaj nam je EU prinesla dobrega, prezadolženost, ki male narode vodi v neokolonializem in trajno izgubo suverenosti,…