Pregled celotne obdavčitve prejemkov v Sloveniji – II. del

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je razporeditev davčnih stopenj precej drugačna. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo.

Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu “Can a Wealth Tax Work?” by Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za Slovenijo in v prvem delu tega pregleda je predvsem prikaz obdavčitve potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bi pogledali še skupno obdavčitev.

V prvem delu smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %.Ko pa smo k tej obdavčitvi dodali tudi davke, ki jih plačamo ob potrošnji naših zaslužkov, pa je bil progresivnost že precej nižja, saj se pri večini giblje v razponu med 48 in 55 %.

Je skupna obdavčitev potem sploh še progresivna?

Gledano navedene skupne davke bi torej težko govorili o kakšni pretirani progresivnosti obdavčitve, kakor sicer izhaja iz progresivnosti pri obdavčitvi plač. Seveda pa je tudi te podatke možno tolmačiti na različne načine – bolj socialno usmerjeni bodo pozivali k večji progresiji, predstavniki liberalnejših pogledov pa bodo raje pogledali zgornjo črto na naslednji sliki. Na njej je prikazana skupna obdavčitev na enak način kot zgoraj (s črno črto), dodana pa je tudi primerjava davkov z neto izplačilom (modra)…več (piše: Bine Kordež)