Radovan … Raskolnikov
"Žal, pravici tukaj nikoli ne bo zadoščeno…Žrtvam ostane le neka moralna satisfakcija, ki pa jim ne more vrniti njihovih življenj nazaj," piše Kojotka v svoji refleksiji ob včerajšnjem prijetju Radovana Karadžića, osumljenca mnogih vojnih zločinov. Kot sklepa, kazen, pa naj bo še tako stroga, ne more nikoli povsem izprati madežev storjenega zločina. Ob tem implicitno namiguje na delo ruskega realista Dostojevskega, kjer se ob začetni postavljeni distinkciji med malimi ljudmi, potapljajočimi se v množični morali, in nadljudmi, za katere moralne norme ne veljajo, na koncu pokaže, da je vendarle ontološko vprašanje "Kdo sem in kaj mi daje pravico, da se postavljam nad druge?" prevelika ovira na poti. Tako, če upoštevamo Dostojevskega, kazen v obliki samorefleksije najbolj neizprosno zaorje ravno v psiho zločinca. Kaj pa res žrtve?