Raziskava o bloganju: Blogati ali ne blogati? Zakaj blogati?

Če sem se pred začetkom raziskave, na pol v šali, na pol zares vprašala, ali so tisti, ki pišejo bloge navadni ekshibicionisti, glas ljudstva, neutolažljive dušice, ki iščejo tolažbo na spletu, so podjetni posamezniki, vsesplošni kritiki, ali kaj desetega, lahko zdaj na kratko odgovorim na svoje vprašanje z ugotovitvijo, da blogerji niso ekshibicionisti, so pa posamezniki, ki radi delijo svoje mnenje z drugimi ter so tudi uporabniki pomembne družabno povezovalne točke, kar naj bi blogosfera bila, po mnenju anketirancev. V nadaljevanju bomo namreč videli, da so pri teh razlogih za bloganje anketiranci izrazili najvišji odstotek strinjanja.

Zakaj sem se odločila za raziskavo? Preprosto zato, ker sem zasledila, da so blogi, kjer ni vsaj eden izmed postov namenjen razmišljanju avtorja o tem, zakaj se je lotil pisanja bloga in zakaj pri tem vztraja, bolj izjema kot pravilo. Tudi komentatorji blogov ne skoparijo z označbami, zakaj nekdo piše, natančneje, kaj vsebina zapisov govori o avtorju. Tu gre praviloma velikokrat za negativne označbe.

V času, ko je bila anketa dostopna za izpolnjevanje (dva tedna in pol), je anketo izpolnilo 167 posameznikov, in sicer 83 moških in 84 žensk. Kot vidimo, je sta deleža skoraj izenačena. Anketirank je bilo le 0,6% več kot anketirancev. Približna procentualna izenačenost se je pokazala tudi glede na smer izobrazbe. Družboslovno smer izobrazbe ima 54,3% anketirancev, nedružboslovno pa 45,3%.

Največ anketirancev je bilo visoko ali univerzitetno izobraženih (43,7%), daleč za njimi jim sledijo srednješolsko in poklicno izobraženi (24%), gimnazijci (14,4%) in višješolsko izobraženi (12,6%). Med anketiranci je bilo 4,8% takih s podiplomsko in le en anketiranec z osnovnošolsko izobrazbo.

V raziskavi so sodelovali tako blogerji (40,7%) kot bralci blogov (44,3%), ter tudi taki, ki sicer še ne pišejo, a razmišljajo o tem, da bi začeli pisati svoj blog (15%). Vidimo, da je raziskava zajela v dobro izobražene posameznike, saj je med njimi kar 61,1% takih, ki imajo VI. ali višjo stopnjo izobrazbe, kar je veliko več, kot znaša odstotek ljudi starih nad 15 let, ki imajo VI. ali višjo stopnjo izobrazbe na ravni Slovenije (17,4% – podatek za leto 2008). Če pogledamo samo blogerje, je takih, ki imajo visoko ali univerzitetno izobrazbo kar 48,5%, če jim prištejemo tiste, ki imajo višje šolsko izobrazbo (14,7%) in tiste, ki imajo magisterij ali doktorat (2,9%) je tistih s VI. ali višjo stopnjo izobrazbe 66,1%.

 
Med bralci blogov je 87,3% takih, ki bloge prebirajo vsakodnevno ali zelo pogosto in 12,7% takih, ki bloge prebirajo redko ali skoraj nikoli.
Anketiranci so bili v povprečju stari 34,2 leti. Povprečna starost pri blogerjih je skoraj enaka in znaša 34,4 let. Blogerji v povprečju pišejo slabih 28 mescev, kar pomeni več kot dve leti. Lahko rečemo, so se raziskavi v povprečju odzvali relativno izkušeni blogerji, kljub temu, da je bil med navedenimi najkrajši blogerski staž 1 mesec.

Glavni del vprašalnika je bil niz štiriintridesetih izjav o razlogih, da se nekdo odloči za pisanje bloga. Nabor izjav, oziroma idej za izjave, je nastal na podlagi analize številnih blogov slovenske blogosfere in nekaj angloameriških blogov. Pri tem sem se osredotočila predvsem na zapise avtorjev o tem, zakaj pišejo blog ter na izjave komentatorjev. Anketiranci so izražali svoje strinjanje s posamezno izjavo s pomočjo pet stopenjske Likertove lestvice z vrednostmi od 1-nikakor se ne strinjam do 5-se popolnoma strinjam. V nadaljevanju bomo pogledali, s katerimi izjavami so se anketiranci najbolj in s katerimi najmanj strinjali, ter pri katerih izjavah oziroma razlogih so se pojavile statistično značilne razlike glede na to ali je nekdo bloger ali samo bralec, glede na to ali nekdo redno prebira bloge ali je pa jih obišče zelo redko ali celo nikoli, ter glede na spol. Ravno tako bomo pogledali ali starost in izobrazba vplivata na stopnjo strinjanja s posamezno izjavo oziroma razlogom za pisanje.

Anketiranci so se v največjem odstotku strinjali, da posamezniki pišejo bloge zato, ker imajo o vsaki stvari svoje mnenje, ki ga želijo posredovati drugim (71,7% se jih s tem strinja in le 9,2% se s tem ne strinja, ostali se niso mogli opredeliti).

Kar 68% anketirancev vidi pisanje bloga kot sredstvo medosebnega povezovanja, saj menijo, da posamezniki pišejo blog zato, ker jih to povezuje z drugimi ljudmi. Da je blog za blogerje izpovedna terapija, se strinja nekoliko manj anketirancev (64,4%). Visok odstotek strinjanja so dosegli še naslednji razlogi za pisanje bloga: želja po ustvarjanju pozitivne podobe tega, s čimer se nekdo ukvarja (57,3%), želja po deljenju svojega znanja z drugimi (58,1%), iskanje pozornosti (51,1%) ter urjenje sposobnosti pisnega ustvarjanja (53,4%).

Anketiranci so se najmanj strinjali s tem, da nekdo piše blog zaradi tega, ker v realnem življenju ne bi imel drugih socialnih stikov (le 13,3% se jih s tem strinja) ali pa da se nekdo odloči za blog zato, ker bi želel z njim dodatno zaslužiti (le 17,2% strinjanja) oziroma zato, da bi štel komentarje na svoje objave (20% strinjanja).
 

Podobno nizki odstotki strinjanja so tudi pri izjavi o tem, da ljudje pišejo bloge, da bi beležili zadetke na svoj blog (21,6%), da bi se s tem bahali (23,9%) oziroma da bi bil motiv za pisanje bloga čisti ekshibicionizem (22,1%).

Ko sem nato pogledala ali starost oziroma izobrazba statistično značilno vplivata na stopnjo strinjanja s posameznim razlogom za pisanje bloga, se je pokazala negativna povezava med stopnjo izobrazbe in mnenjem, da ljudje pišejo bloge, ker je blog lažje pisati kot knjigo. Bolj ko je posameznik izobražen, manj se strinja z navedeno izjavo. Zanimivo bi bilo ugotoviti zakaj je temu tako.

Pri statističnem vplivu starosti posameznika na oblikovanje mnenj se je pokazalo več statistično značilnih povezav, in sicer so se starejši posamezniki bolj strinjali, da je razlog za pisanje bloga to, da blogerji v realnem življenj nimajo drugih socialnih stikov, da si želijo s pisanjem bloga krepiti ego, da bi beležili zadetke na svoj blog, ker tako spoznajo več ljudi, kot bi jih sicer v resničnem življenju, (zopet) ker je blog lažje pisati kot knjigo ter zato, ker za to rabijo manj časa, kot za pisanje česa drugega.

Ko sem analizirala statistično značilne razlike med spoloma, sem ugotovila, da se moški bolj kot ženske strinjajo, da
–    ljudje pišejo bloge zato, da s tem bahajo,
–    ker želijo z blogom dodatno zaslužiti,
–    ker iščejo popularnost,
–    da si krepijo ego ter zato,
–    da beležijo zadetke in komentarje na svoj blog.

In še dve zanimivosti, moški so bolj kot ženske prepričani, da
–    se posameznik odloči za pisanje bloga zato, ker je to moderno in ima že skoraj vsakdo svoj blog ter
–    zato, da lahko vse povprek kritizirajo.
Zanimivo.

Zanimive razlike so se pokazale tudi med tistimi, ki bloge berejo pogosto ali vsakodnevno in tistimi, ki bloge berejo redko ali nikoli. Tisti, ki bloge berejo pogosto ali vsakodnevno, se bolj strinjajo, da
–    ljudje pišejo, ker potrebujejo izpovedno terapijo,
–    ker tako urijo svoje miselne sposobnosti in sposobnost pisnega izražanja,
–    ker jih to povezuje z drugimi ljudmi,
–    ker preko bloga spoznajo ogromno zanimivih ljudi ter
–    zato, da bi s svojim pisanjem motivirali sebe in druge.
–    Na drugi strani so tisti, ki bloge berejo redko ali sploh nikoli (bolj kot redni bralci), prepričani, da ljudje pišejo bloge zato, da
–    se s tem bahajo,
–    zato ker iščejo popularnost ter
–    zato, da beležijo zadetke in komentarje na svoj blog.

Pri rednih bralcih je začutiti nekoliko bolj naklonjen zorni kot razumevanja razlogov za pisanje bloga kot pri občasnih bralcih. Zanimivo bi bilo ugotoviti, ali se takšne razlike pojavljajo zaradi samo bežnega pregleda in površnega poznavanja vsebine blogov s strani občasnih bralcev ali pa je vzrok v večji objektivnosti zaradi manjše vpletenosti občasnih bralcev v dogajanje na blogosferi.

Najmanj razlik je analiza pokazala med anketiranci, ki pišejo vsaj en blog in tistimi, ki blog ne pišejo, kar je po svoje še najbolj zanimivo. Priznati moram, da sem pričakovala, da se bo med tema kategorijama pokazalo največ statistično značilnih in vsebinsko pomembnih razlik.

Anketiranci, ki imajo svoj blog, se statistično značilno, bolj strinjajo s tem, da je razlog za pisanje bloga
–    lastna poslovna promocija ter
–    da je pisanje samo po sebi smisel njihovega ustvarjanja.

Na drugi strani so anketiranci, ki nimajo svojega bloga, bolj prepričani, da je razlog za pisanje bloga
–    dejansko pisanje svojega dnevnika,
–    da je pisanje modna muha in
–    da je povod za pisanje bloga ravno to, da ima že skoraj vsakdo svoj blog ter, da ljudje pišejo bloge iz čistega ekshibicionizma.
Zopet zanimivo!

Če potegnemo črto pod ugotovitve, ki jih je razkrila analiza podatkov zbranih v moji raziskavi, lahko sklenemo, da se največ anketirancev strinja, da je vzrok za pisanje blogov posredovanje lastnega mnenja in znanj drugim ljudem, samopromocija lastne dejavnosti, navezovanje stikov z drugimi ljudmi in izpovedna terapija posameznika. Pomembno je izpostaviti tudi razlike, ki so se pokazale med rednimi in občasnimi bralci blogov. Slednji izražajo višjo stopnjo strinjanja s tistimi izjavami, ki kot vzrok za pisanje izpostavljajo razloge, ki konotirajo s samovšečnostjo (bahanje, iskanje popularnosti, štetje klikov idr.)

Marija Palma ( palma.blog.siol.net )