Revščina v Sloveniji: kje smo danes

Čeprav beležimo gospodarsko rast, več kot 13 odstotkov ljudi živi v revščini, med njimi ogromno samozaposlenih, uvodoma zapišejo na Pod črto.

Nekaj poudarkov iz teksta:

• Med zadnjo gospodarsko krizo se je razmerje med zaposlenimi in brezposelnimi spremenilo: vse več ljudi je ostalo brez zaposlitve in rednega dohodka. S spremembo socialne zakonodaje (ZUPJS) leta 2012 so se nekateri socialni prispevki znižali, do drugih se je otežil dostop.
• Leta 2008 je minimalna plača znašala 589 evrov, prag tveganja revščine je bil postavljen na 545 evrov. Devet let kasneje je bil prag tveganja revščine postavljen skoraj 100 evrov višje, minimalna plača pa se je povišala za borih 25 evrov. Leta 2017 je bila minimalna plača namreč 614 evrov, prag tveganja revščine pa 636 evrov.
• Decembra lani je bila sprejeta novela zakona, ki minimalno plačo v letošnjem letu dviguje na 667 evrov, od januarja 2020 pa na 700 evrov.
• Na vrhuncu krize leta 2013 in 2014 je bilo samozaposlenih približno 5000 več kot pred krizo.
• Glede na podatke statističnega urada si je leta 2017 kar petina samozaposlenih želela redne zaposlitve. Skoraj tretjina (28 odstotkov) samozaposlenih je istega leta živela pod pragom tveganja revščine.

Podrobnosti na Pod črto