Skrbi centralnih bankirjev in svarila borznih špekulantov

O nedavni nekajletni gospodarski krizi praktično ni več ne duha ne sluha. Gospodarska rast se je vrnila, zmanjšala se je brezposelnost; politiki si hitijo pripenjati medalje; ekonomski inštituti, bonitetne hiše in mednarodne finančne institucije pa za prihodnja leta napovedujejo nadaljnje rasti gospodarstva. Tako vsaj lahko poslušamo v medijih.

Pa je ekonomska slika res tako lepa? To se sprašuje Rok Kralj, ki v tokratnem blogerskem zapisu predstavlja nekaj dejstev, ki na tej sliki puščajo grde madeže.

Med drugim navede, da pa je, navkljub zdajšnji gospodarski rasti in nižji stopnji nezaposlenosti, vsaj v razvitem delu sveta, inflacija še vedno zelo nizka, kar močno skrbi centralne bankirje. Čeprav so centralne banke v finančni sistem po krizi 2008 v finančni sistem vložile ogromne vsote denarja, pa to ni povzročilo rasti cen oziroma inflacije, kot zahteva ekonomska teorija. Bankirji namreč želijo približno 2 % stopnjo inflacije, ki podpira vsaj 3 % gospodarsko rast.

Celo borzni špekulanti, kot je kralj obveznic Bill Gross, svarijo, da so tržna tveganja zdaj celo večja, kot pred krizo 2008. Drugi mož ameriške centralne banke (FED) Stanley Fischer pa opozarja pred vrnitvijo na predkrizni status quo… več o trenutni situaciji na blogu.