Slovenci in Italijani smo si podobni v tem, da dobrin ne želimo proizvajati, temveč le porabljati
“Manj “divjega liberizma” in več “socialne države,” je slogan, ki ga pogosto slišimo iz ust politikov, sindikalistov in številnih drugih mnenjskih voditeljev, za njimi pa ga ponavljajo tudi množice sodržavljanov.
A tovrstno razmišljanje pomeni, da zahtevamo manj svobode v proizvajanju dobrin in več svobode v tem, da jemo dobrine, ki jih proizvajajo drugi, je prepričan Vonč, ki v svojem zapisu vleče vzporednice med Slovenijo in Italijo.
“Število porabnikov dobrin v Italiji, davčnih porabnikov (“tax consumers”, ki delajo v javnem sektorju in se vzdržujejo s socialno pomočjo), je preveliko v nasprotju s proizvajalci dobrin, davčnih plačnikov (“tax payers” iz zasebnega sektorja), ” piše bloger in dodaja, da bi lahko samo zamenjali ime države in bi vse veljalo tudi za Slovenijo.
Posledica vsega je, da proizvajalci dobrin postopoma izginjajo, zaradi česar “zlato tele” (socialna država) dobiva vse manj prispevkov, zaradi česar kmalu ne bo več niti zlatega teleta niti proizvodnih struktur niti mladih briljantnih možganov, ki bi lahko na noge postavili nove.