Slovenija se vse bolj duši v dolgovih

28 milijard evrov je trenutni državni dolg Slovenije do mednarodnim vlagateljem, ki nam posojajo denar. Letno zanje plačamo 1.1 milijarde evrov obresti. Vam te številka kaj povedo?

Poskusimo takole; državni dolg obsega skoraj 80% BDP države, kar pomeni, da je njegova višina samo še 20% nižja od celotne tržne vrednosti produktov in storitev, ki jo naše gospodarstvo proizvede v enem letu. Državni proračun znaša nekajkrat manj; natančneje, prihodkov je okoli 8 milijard evrov letno. Samo obresti na dolg torej “požrejo” skoraj 15% vseh državnih prihodkov. Ker je letnih izdatkov v proračunu okoli 1.5 milijarde več, torej cca 9.4 milijarde evrov, si razliko še vedno izposojamo na trgih.

Upravičeno se lahko vprašamo, kam vse to pelje.

Da se Slovenija brez evropske trojke na koncu ne bo mogla izviti, je ob odstopu z mesta predsednika nadzornega sveta največje državne banke NLB v petek povedal dr. France Arhar.

Emil Milan pa na dolgove gleda z nekega drugega, bolje rečeno širšega vidika. V tokratnem zapisu piše o nekoliko drugačnih, nefinančnih dolgovih. Recimo “častnih dolgovih” in “zgodovinskih dolgovih”.

Kaj točno s tem misli, preberite na njegovem blogu.