Slovenija mora razveljaviti arbitražni sporazum!
(Piše: dr. Marko Pavliha) O nesrečnem arbitražnem sporazumu je bilo že toliko povedanega in napisanega, da bom tokrat citiral le eno njegovo določbo, ki je v tem trenutku ključnega pomena.
V prvem odstavku 10. člena je namreč določeno, da se pogodbenici »vzdržita vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo arbitražnega sporazuma«.
Kako naj drugače tolmačimo enostranska in provokativna dejanja s strani hrvaških državnih organov v obliki vrisovanja sredinske črte v Piranskem zalivu – denimo geodetskega zavoda in ministrstva za kmetijstvo – kot zaostrovanje in ogrožanje arbitražnega sporazuma? Kdo je tu bedak ali večji naivnež?
Vse kaže, da se je Hrvaška od samega začetka (in še prej) pogajala s figo v žepu in je poskušala arbitražni sporazum izmaličiti oziroma ga (sebi) prikrojiti do te mere, da bi z arbitražno določbo dokončno (in seveda povsem neopravičeno in nepravično!) dobila sredinsko črto v Piranskem zalivu in Sloveniji blagovolila kvečjemu nekakšen modificiran tranzitni prehod čez »njene« teritorialne vode do odprtega morja. To ji je očitno uspelo, kar potrjujejo tako zadnja nezaslišana dejanja hrvaških oblasti kot tudi enostranska izjava ob podpisu in ratifikaciji arbitražnega sporazuma ter številne javne izjave njenega izbranega arbitra dr. Budislava Vukasa.
Rekli so (kot bi morda zapel Oliver Dragojević), da se »arbitražni skeptiki« ne spoznamo na mednarodno pravo. Pa poglejmo:
Hrvaška in Slovenija sta pogodbeni stranki Dunajske konvencije o pogodbenem pravu iz leta 1969, ki velja od leta 1980. Že v preambuli sta poudarjeni načeli dobre vere oziroma vestnosti in poštenja (good faith) in spoštovanja sklenjenih pogodb (pacta sund servanda), ki sta konkretizirani v 26. členu konvencije, rekoč, da sleherna veljavna pogodba obvezuje njene stranke in mora biti uresničena v dobri veri (»Every treaty in force is binding upon the parties to it and must be performed by them in good faith«).
Ker je Hrvaška očitno večkrat kršila 10. člen arbitražnega sporazuma in 26. člen Dunajske konvencije, pozivam slovenski parlament in vlado, da v skladu z določbami 42., 56. in zlasti 60. člena Dunajske konvencije razveljavi arbitražni sporazum, kajti bistvena kršitev bilateralnega sporazuma ene stranke omogoča drugi, da ga razveljavi ali zahteva njegov suspenz.
O tem nenazadnje piše tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk v svoji monografiji Temelji mednarodnega prava, GV Založba, Ljubljana 2007, na straneh 257-259, 273 in 276, zato upajmo, da bo spoštoval vitalne interese slovenske države in vplival na izvršno ter zakonodajno oblast, da bosta ukrepali v skladu z mednarodnim pravom!!!
Marko Pavliha
Prof. dr. Marko Pavliha je mednarodno priznan pravni strokovnjak, retorik, publicist in redni profesor za gospodarsko, transportno in zavarovalno pravo. V obdobju od 2004 do 2008 se je uveljavil tudi kot prodoren politik, kjer je opravljal funkcije ministra za promet, podpredsednika parlamenta in poslanca. Pred kratkim je bil že četrtič izbran za najvplivnejšega slovenskega pravnika. Je avtor ter soavtor 20 knjig in okoli 500 člankov, v zadnjem času pa se je uveljavil tudi kot pisec bloga Mare liberum.
Dr. Marko Pavliha je član ekipe gostujočih blogerjev na Drugem svetu.