Spremembe zakona o delovnih razmerjih – brez radikalni sprememb in brez radikalnih posledic
(Piše: Danilo Kozoderc) Še vedno živi v naših krajih ideal zaposlitve, ki traja do penzije. Naši starši in stari starši so brez večjih težav lahko delali v istem podjetju od prvega dne zaposlitve pa do zaključne pogostitve ob odhodu v pokoj. To ali si sploh želimo delati 30 ali 40 let v istem podjetju, sploh ni pomembno. Pomembna je le trdnost zagotovila, da bo to držalo. Kvaliteta zaposlitve ni samo v 100% zagotovilo, da bo ta zaposlitev trajala nedoločeno dolgo, oz. do propada podjetja. Kakšna dodana vrednost pa je do upokojitve delati v v nekem bednem podjetju, kamor vsako jutro odhajaš z glavobolom in zadnji mesec črtaš dneve na koledarčku. Nekaj najbolj zaželenih delodajalcev je seveda ameriških in varnost zaposlitve je na papirju zelo mala. A v teh podjetjih se ti seveda zelo težko zgodi, da se od danes na jutri znajdeš na cesti. Še več: zaposleni vedo, da jim njihovo predano in dobro delo, zagotavlja trajnost zaposlitve dokler bodo to sami želeli in tudi soustvarjali dobro delovanje podjetja. In kaj so na koncu imeli v realnosti imeli zaposleni v Muri? Papirnata varnost jim ni veliko pomagala.
Večja fleksibilnost in lažje odpuščanje bi seveda povečalo frekvenco zaposlovanja in verjamem, da bi se na daljši rok povečala tudi zaposlenost in gospodarski razvoj. A predlagane spremembe delovne zakonodaje so premalo radikalne, da bi lahko bistveno vplivale na povečanje zaposlovanja in na to, da bi lahko podjetja s prilagajanjem števila zaposlenih lažje sledila spremembam na trgu.
Kaj pravzaprav pomeni sedanja relativno visoka varnost zaposlenih, če je zagotavljanje te varnosti in kaznovanje kršiteljev neučinkovito. Sam sem 10 let delal v šolstvu in bil ves ta čas zaposlen za določen čas za eno leto. Nekaj, kar je zakonsko nemogoče, je bilo praktično mogoče in to celo v javnem sektorju. Neučinkovit nadzor in kaznovanje kršiteljev – še posebej tistih najbolj ‘inovativnih’ in brezobzirnih – je verjetno vedno bilo ovira pri uvajanju bolj fleksibilnega zaposlovanje in odpuščanja.
Danski serijski podjetnik Morten Lund je dansko visoko socialno varnost, kjer vsak, ki ni zaposlen dobi sorazmerno visoko podporo označil kot odličen način vzpodbujanja podjetništva. Rekel je, da nikoli ne moreš tako zavoziti, da bi ostal brez te minimalne varnosti. Večina seveda ni zadovoljna z višino podpore in ima precej višje ambicije. Danska – skorajda – univerzalna podpora torej ni sredstvo ležernega spanja ob zagotovljenem preživetju.
Sprememba glede nadomestila za čas brezposelnosti je seveda delno motivacijska in morda vzpodbudi koga, da z lažjim srcem stopi na lastno podjetniško pot. A velike vzpodbude na področju podjetništva to ne pomeni – prinaša namreč premalo varnosti za slovensko ‘ziheraštvo’. Da bo večja dostopnost do nadomestila, ki ga bo lahko dobil vsak, kdor je bil v zadnjih 24 mesecih vsaj 9 mesecev zaposlen, zelo povečala socialno varnost v Sloveniji, močno dvomim. Morda bo pa malo zadovoljila sindikate, da bodo lažje prebavili ukrepe, ki so ozko gledano negativni za zaposlene.
Že sedaj tako delodajalci kot sindikati izražajo nezadovoljstvo. A vsak od njih gleda le malo sliko. Kdo je sposoben videti veliko sliko. Je to minister Svetlik? A je morda velika slika slovenska nizka podjetniška kultura in nizko prevzemanje tveganja? Zaradi velike želje po varnosti, se ljudje ne odločajo za podjetništvo in to isto varnost želijo tudi pri zaposlitvi. Po drugi strani pa je vse preveč iskanja lukenj v delovni zakonodaji. In nihče si ne upa tega radikalno presekati. Morda bi ravno radikalnost tako pri fleksibilnosti kot tudi pri izvajanju zakonodaje bilo vzgojna in blagodejna. A to bo kdaj drugič. Mali podjetniki še vedno ne bodo zaposlili novih sodelavcev, veliki bodo zelo premislili, precej jih bo iskalo luknje v zakonu in svet se bo vrtel naprej
Danilo Kozoderc
Danilo Kozoderc je univ. dipl. inž. elektrotehnike ter prof. sociologije in filozofije. V svojem podjetju Vizor sledi motu “Odpiramo prostor za učenje in inovativnost.“ Ukvarja se predvsem z vzpodbujanjem inovativnosti in graditvijo sodelovalnega okolja v podjetjih. Obiščite ga na njegovem blogu Prihodnost in vodenje.