Ukradeni referendum

Od 19.5. do 2.6.2017 se je pod pobudo za razpis referenduma o drugem tiru podpisalo skoraj 15.000 državljanov. Če bo število podpisov naraščalo v enakem tempu pomeni, da do 22.6.2017, ko je zadnji dan za oddajo podpisa, pobudnikom referenduma ne bo uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov.

Glede na to, da so se politične stranke, ki naj bi podpirale referendum, skrile v ozadje, je 40.000 podpisov praktično nemogoče zbrati.

Emil Milan Pintar je prepričan, da je še tako dobro organiziranim subjektom civilne družbe dovolj težko zbrati že 2.500 podpisov državljanov, da bi imeli pravico zahtevati referendum. Zbrati 40.000 podpisov, da bi DZ razpisal referendum, je praktično nemogoče brez vpletanja političnih strank.

Izpeljati drago kampanjo, ki naj bi na volišča pritegnila kakih 800.000 volilcev (50% volilnega telesa), od katerih bi več kot polovica potrdila referendumsko vprašanje, je za civilno družbo misija nemogoče.
V normalnih državah je referendum orodje vlade. Ta ga uporabi takrat, ko se znajde v dilemi, kako se naj odloči o nečem, kar je za vse državljane pomembno.

V Sloveniji vlade po osamosvojitvi še niso čutile potrebe, da bi kaj povprašale svoje ljudstvo ali da bi njemu prepustile odločitev o kakšnem bistvenem vprašanju. Vse se »zavedajo«, da so pametnejše od neukega ljudstva, prepričane, da je njihova prva naloga, streči svojim apetitim po oblastiin in ne »služiti« ljudstvu… nadaljevanje na blogu.