Kako deluje sistem Zaščite in reševanja
Kako reševalci zvedo za nesrečo? Kdo sproži sireno? Kako so lahko gasilci na intervenciji že nekaj minut po znaku sirene? Kako deluje Civilna zaščita? Kdo so ljudje, ki vso noč odpravljajo posledice poplave ali zemeljskega plazu? Kdo vse to organizira?
(Požar na Sv. Emi pri Podčetrtku leta 2003, ki se je tragično končal za v hiši spečega otroka)
Gotovo ste si vsaj katero od zgornjih vprašanj že kdaj zastavili, morda celo bolj pogosto zadnji čas, ko naše kraje, pa tudi v veliko večjem obsegu ves svet, prizadevajo takšne in drugačne naravne nesreče. Odgovor na vsa ta in še mnoga druga vprašanja, ki se ukvarjajo z organizacijo celovitega, učinkovitega in enotnega ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah, daje sistem Zaščite in reševanja (ZiR). Sestavlja ga več različnih organizacij in služb, organiziran je na vseh nivojih – državnem, regijskem in lokalnem. Medtem ko za delovanje prvih dveh organizira država, je lokalni nivo organiziranja zaščite in reševanja v pristojnosti občin. In prav lokalne enote in službe v sistemu zaščite in reševanja nosijo glavno operativno breme, ko do nesreče pride. Zato si poglejmo, kako sistem ZiR na lokalnem nivoju deluje.
(Reševanje živine ob podrtju stropa)
Predvsem na podeželju, pa tudi v mestnih središčih imajo glavno vlogo pri zaščiti, reševanju in pomoči ob nesrečah prostovoljna gasilska društva, pa tudi poklicna tam, kjer so organizirana. Gasilce s pomočjo signala na pozivnike (pagerje) in po potrebi z znakom sirene aktivira Regijski center za obveščanje, katerega na številko 112 obvestijo očividci ali prizadeti v nesreči. V primeru, da pride do nesreče večjega obsega (potres, katastrofalne poplave, jedrska nesreča), poveljnik Civilne zaščite (CZ) občine skliče štab CZ občine, ki ga sestavljajo strokovnjaki s področij pomembnih za zaščito in reševanje (zdravnik, veterinar, gradbenik, kemik, itd.). V kolikor štab oceni, da obsežnost nesreče presega zmogljivosti prostovoljnih in poklicnih službe, za podporo gasilcem, reševalcem, medicinskim delavcem, Policiji itd. vpokliče enote Civilne zaščite občine.
(Usposabljanje ekip prve pomoči Civilne zaščite)Foto: Luka
Za razliko od gasilcev sodelovanje v Civilni zaščiti temelji na dolžnostni osnovi, kar pomeni, da je po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami vsak državljan Republike Slovenije potencialni obveznik civilne zaščite, razen z zakonom določenih izjem ter tistih, ki so v nacionalnovarnostni sistem države vključeni že po drugi poti. Vsaka občina ima tako lastne enote civilne zaščite, sestavljene iz njenih občanov. Vrhovni organ CZ na ravni občine je štab civilne zaščite, pomembnejše enote pa so ekipe za prvo pomoč, ekipe za gradbeno-tehnično reševanje, ekipe za logistično podporo, ekipe za RKB dekontaminacijo itd.
Kako ukrepati ob nesreči?
Posameznik se mnogokrat znajde v situaciji, v kateri je očividec ali soudeleženec v nesreči, vendar ne ve, na katero službo se obrniti za pomoč (ali so to gasilci, policija, zdravstveni dom…). Prav zato je bila uvedena enotna klicna številka 112 za obveščanje ob vseh vrstah nesreč. To je številka Regijskega centra za obveščanje, na katero udeleženec ali očividec nesreče dežurnemu delavcu sporoči podatke o nesreči, ta pa naprej obvesti pristojne službe in organe. Pomembno je, da posameznik ob nesreči čim hitreje pokliče na 112 in dežurnemu jasno ter razločno navede čim več ključnih informacij o nesreči (vrsta in kraj nesreče, obsežnost, posledice…). Klicna številka 112 je pravi naslov tudi za primere prometnih nesreč, ko je potrebno ukrepanje gasilske enote s koncesijo za posredovanje ob nesrečah na cesti in nesrečah z nevarnimi snovmi.
(V sistemu zaščite in reševanja sodelujejo tudi ekipe za reševanje s psi) Foto: Luka
Predirljiv zvok sirene nenadoma preglasi običajno zvočno sliko prijetnega nedeljskega popoldneva. Ljudje zastanejo, prisluhnejo. S tesnobo v srcu jih spreleti zavedanje, da sirena napoveduje nesrečo. Najprej pomislijo na svoje bližnje, prijatelje znance. Zvonijo telefoni. Kaj se je zgodilo, kam gredo gasilci? Spoznanje, da so domači na varnem in da se zvok zavijajočih utripajočih luči oddaljuje neznano kam, pomeni olajšanje. A kanček občutka krivde ostane – nekomu prav zdaj v zmečkani pločevini umira mati, ali pa gori hiša, ki jo je gradil deset let, nekdo bo v naslednje pol ure zgubil premoženje, za katerega je delal vse življenje. Takšnih in drugačnih nesrečnih scenarijev je veliko, znajo povedati gasilci in reševalci. Oni so vedno tam, oni vidijo vse. Iskrica spoznanja šine skozi možgane. V nesreči nikoli nismo sami. V najhujših trenutkih so vedno z nami – možje in žene, delavci sistema imenovanega Zaščita in reševanje.
Rok Čakš