Zmota relativnega pomanjkanja ali kako so begunci siti, Slovenci pa lačni

Je velika dobrosrčnost do beguncev, ki jo izkazujemo, v resnici precej nevarna utvara, pri kateri pozabljamo na revne in nebogljene okoli nas v neposredni bližini? Bi morali najprej poskrbeti za Slovence in se manj ukvarjati s tistimi, za katere nam ne ostane dovolj časa in denarja? Mar ni naša dolžnost, da damo prednost svojim bližnjim?

To so vprašanja, ki si jih v uvodu tokratnega zapisa, kjer se posveča dvema, po naključju izbranima, a tipičnima premislekoma, ki sta zadnje dni dodobra prestrelila socialna omrežja in formo mentis slovenstva, zastavlja dr. Boris Vezjak.

Prvi omenja nehvaležnost beguncev, ki so s hrano dobro preskrbljeni, medtem ko Slovenci stradajo, ter drugi, po katerem so ti opremljeni z najboljšimi pametnimi telefoni, medtem ko v naši državi komaj nahranimo lačna usta svojih otrok.

Kakšno je ozadje takšnih in podobnih reakcij Slovencev Vezjak analizira v tokratnem prispevku.