Nekredibilnost ECB in deflacijska pričakovanja

Kot je prejšnji teden pokazal tudi drugi krog prodaje “ciljne likvidnosti” s strani ECB, poslovne banke niso pretirano zainteresirane za povečane kredite ECB, kadar je to pogojevano z njihovo večjo kreditno aktivnostjo.

ECB je septembra ponudila 400 mlr. evrov sredstev po obrestni meri 0.15% letno do leta 2018, pod pogojem, da bodo banke ta sredstva plasirale v obliki kreditov naprej gospodarstvu. Toda v prvem krogu (septembra) so banke “kupile” samo za 83 mlr. evrov teh sredstev, v drugem krogu prejšnji teden pa samo za 130 mlr. evrov.

To pomeni dvoje. Prvič, da poslovne banke niso zainteresirane za kreditiranje gospodarstva, ker je poslovna klima v evrskem gospodarstvu relativno šibka, prav tako pa denarni tok podjetij. In drugič, da ECB nikakor ne bo uspelo izpolniti cilja glede povečanja bilančne vsote za 1 bilijon evrov in tako s povečano likvidnostjo vplivati na preokret deflacijskih v inflacijska pričakovanja. ECB bo morala poseči po kvantitativnem sproščanju prek dokupovanja državnih obveznic.

Je ECB glede tega zaradi notranje neenotnosti sploh lahko kredibilna? …odgovar na vprašanje podaja dr. Jože P. Damijan