Ne morem in ne smem sedeti križem rok!

13. Dec 2010 08:18

(Piše: Dr. Marko Pavliha) Sem Sagittarius, strelec od glave do peta, zato ni čudno, da se mi decembra do skrajnosti napenja lok, trgajo tetive in sprožajo puščice, ki so, hvala bogu, brez nevarnih osti. Kot domnevno najvplivnejši slovenski pravnik se počutim kot nekakšen kvazi-Oskarjev nagrajenec, ki v nekajletnem preteklem obdobju ni igral v nobenem pomembnejšem filmu, vendar so ga ljudje vseeno opazili kot ljudskega Nebodigatrebo ali »najboljšo stransko vlogo«, katero čisto po tiho čislajo, a zgolj na skrivaj, da ne bodo imeli nevšečnosti. Zaradi sodelovanja na odmevni okrogli mizi o resetiranju Slovenije sem še bolj zaznamovan kot izdajalec, ki je menda prestopil na Desnico, zato mi na vsakem koraku zapirajo medijska vrata, bodisi zaradi političnih direktiv ali kar zaradi preventivne samocenzure. Za nameček mi kot učencu duhovnosti in zagovorniku SREDINSKE etične politike nekateri očitajo, da posnemam pokojnega dr. Janez Drnovška tik pred odhodom v onostranstvo, kar vse potrjuje, da ni lahko biti na svojem obrežju, kamor je sicer vsakdo povabljen, a sem ga zaradi napadov in ignorance prisiljen spreminjati v okope. Tolažim sem s Prešernovo tezo, da strele pač švigajo v vršace, oziroma če parafraziram, očitno kot javni strelec privabljam švigajoče izstrelke, ki me želijo pokončati kot grešnega kozla, toda  jaz se ne dam, ker moja misija ni za brezbrižni vsakdan in žal ne morem stati ali sedeti  križem rok.

Moje notranje stiske seveda niso pomembne – se opravičujem za zgornji čustveni izpad – zaskrbljujoče pa je dejstvo, da država (ljudstvo) pospešeno hira in se duši v malodušju, zato ne bo dovolj, da jo ponovno zaženemo, temveč potrebujemo novo programsko opremo, boljše operaterje in bistveno več velikodušne etike. V tem duhu se je tudi rodila moja nova knjiga »Nismo rojeni le zase: beležke učenca duhovnosti«, v kateri sem na začetku priznal, da je najtežje pisati o modrosti, sreči, ljubezni, sočutju in o vsem tistem hrepeneče neoprijemljivem, za kar smo negotovo prepričani, da nam manjka med odkrivanjem  smisla življenja in hlastanjem za popolnim zadovoljstvom. Toda po desetletjih študija, garanja, pehanja in plezanja po družbeni lestvici mi je končno kristalno jasno, da me najbolj osrečujejo moja ženička, hčerka, sin, starši, tašča, tast in preostala družina, varen dom s psičkom na čelu, mati narava, branje, pisanje, poučevanje, glasba, nekateri športi in potovanja.

Zveni osladno? Če tako mislite, imate resen  problem, ki je simptomatičen za moderno družbo!

Naj nadaljujem. Rad imam našo domovino, čeprav je patriotizem dandanes skorajda prepovedan kot nekaj heretičnega in konservativnega oziroma ga mnogi kaj hitro označijo za nacionalizem. Hkrati se vse bolj zavedam planetarnih in kozmičnih razsežnosti, ki nas prešinejo že ob bežnem pogledu na svetlikajoče se nebo in brezkončna obzorja morjá ter oceanov. Ali kot je dahnil nesmrtni indijski jezuit Anthony de Mello, ki je vzhodnjaško modrost približal zahodnemu, modernemu ljudstvu: človek preneha biti izgnanec, ko spozna, da je stvarstvo njegov dom.

S politiko kot veščino upravljanja javnih zadev se še vedno spogledujem kot s prepovedanim sadežem (ki v tem primeru gotovo ne raste v raju), čeprav sem od odgriznjenega zalogaja že malce zastrupljen ali morda zasvojen, pa tudi kača me je že nekajkrat pičila. Toda ni mi vseeno, kaj se z nami dogaja in ne morem se sprijazniti z ustaljeno prakso, da se politiki pretežno ukvarjajo s svojo strankarsko kariero in ohranjanjem politične funkcije, na ljudstvo pa največkrat pozabijo. Zato ne bom tiho, dasiravno so me že hoteli utišati. Pot do iskrivega ozvezdja, do globljih spoznanj o samozavedanju in pripadnosti, je bila dolga in trnova ali kot bi rekli letalci – per aspera ad astra. Po domače velja, da se brez muje še čevljev ne obuje, čeprav to ne pomeni, da moramo pregoreti in se na smrt zgarati za uresničitev svojih sanj. Jaz sem se odločil za potovanje na Mars in četudi ga zgrešim, bom še vedno med zvezdami.

Lao Ce je dejal, da na svetu ni nič mehkejšega ali slabotnejšega od vode, toda v tem, kako načeti neomajno skalo, ji ni para. Vsi vemo, da šibko premaga močno, trdo pa se umakne nežnemu, a se po tem malokdo ravna. Ovidij je dodal, da kaplja lahko izdolbe kamen, skrivnostne slovenske kraške jame pa razkrivajo še nekaj več, namreč da je voda tudi mogočna gradbenica, le spomnimo se raznobarvnih kapnikov in podobnih kamnitih skulptur neverjetnih oblik.

Po uspehih ni treba hlastati zgolj s tekmovanjem in agresivnim utiranjem gazi skozi zasnežene in zamrznjene človeške vrednote, temveč je možno prav vse doseči s preprosto glavo, srcem, pridnostjo, sočutjem, subtilnostjo, prijaznostjo in sodelovanjem. Sun Cu je resda učil o umetnosti vojne, toda njegova vodilna misel je bila in še vedno je, da je najbolje zmagati brez vojne, morda celo  z nedelovanjem.

Bistvo mojega etičnega spoznanje je, da nismo rojeni le zase, temveč tudi za družino, prijatelje, domovino, modri planet in celotno vesolje. Če se bomo med duhovnim prebujanjem zmogli zavedati, da imamo za poslušanje poleg dveh ušes na voljo še srce, bomo slišali tudi neslišno, zato bomo prej kot slej uslišani.  Naj nas pri tem ne odvrne globoka in na prvi pogled nihilistična trditev de Mella, da lahko sami prav toliko storimo za svoje razsvetljenstvo kot zmoremo prispevati k sončnemu vzhodu, torej nič. Na srečo optimistično dodaja, da nam bodo duhovne vaje pomagale, da ne bomo spali, ko bo sonce začelo vzhajati …

Marko Pavliha

(Naslovna fotografija: Matic Štojs)

Prof. dr.     Marko PavlihaProf. dr. Marko Pavliha je mednarodno priznan pravni strokovnjak, retorik, publicist in redni profesor za gospodarsko, transportno in zavarovalno pravo. V obdobju od 2004 do 2008 se je uveljavil tudi kot prodoren politik, kjer je opravljal funkcije ministra za promet, podpredsednika parlamenta in poslanca. Pred kratkim je bil že četrtič izbran za najvplivnejšega slovenskega pravnika. Je avtor ter soavtor 20 knjig in okoli 500 člankov, v zadnjem času pa se je uveljavil tudi kot pisec bloga Mare liberum.
Dr. Marko Pavliha je član ekipe gostujočih blogerjev na Drugem svetu.  

Oznake:
[TheChamp-Sharing title="Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:"]