Managersko vodenje je temeljna reforma, ki jo potrebujemo v podjetjih

Nadaljevanje prispevka Od šefovskega do managerskega vodenja.

Kontrolna teorija za managerje avtorja Williama Glasserja jasno razloži, zakaj delavci, ki niso prestrašeni, delajo kakovostno. Bolj ko njihovi nadrejeni upoštevajo zadovoljevanje njihovih potreb, bolj zavzeto in z veseljem delajo in tako povečujejo kakovost svojega dela. Managerji morajo vzpostaviti z delavci zaupljiv odnos, da bi to lahko dosegli pa se mora manager naučiti kako biti topel, prijateljski in kako priskočiti na pomoč. Opustiti mora tradicionalna šefovska privilegija kritiko in prisilo.

Najbolj učinkovito vodenje je je takrat, kadar imajo delavci in šef podobne interese in kadar šef pogosteje uporablja nagrado kot kazen.

Dober manager:

1. Je odgovoren za trdno, smoterno ureditev in konuiteto v svoji organizaciji. Manager je odgovoren, da poskrbi za prihodnost delvcev.
2. Je odprt in odkrit, svoj ugled gradi na prizadevanju, da bi imel vsak delavec dobro plačo, vse dokler se družbi njena vlaganja dobro obrestujejo.
3. Ni kratkoviden, pritegne delavce k predlogom za izboljšanje kakovosti in znižanju stroškov.
4. Dober manager si prizadeva, da bi pri delavcih povečal občutek, da obvladajo svoje delo.
5. Dober manager odpravi nadzor, delavce uči naj sami nadzirajo in ovrednotijo kakovost svojega dela.
6. Manager nenehno uči delavce, do so bistvo kakovosti stalne izboljšave.

Definicija managerskega vodenja je, kako prepričati delavce (brez groženj in prisile), da sprejmejo managerjev načrt ter delajo trdo in kakovostno. Psihološka spodbuda v obliki zaupanja in smiselnosti dela daleč presega denar, vse dokler so plače primerne.

« Plačilo ni vedno motivacija !« (E. Edwards Deming).

Pri vodenju ima velik vpliv vedenje, odnos do podrejenih, medsebojno sodelovanje, timsko delo. Zato bom opisala nekaj tudi o vedenju, ki ga opredeljuje avtor v svoji knjigi. Vzrok vsakega našega vedenja je nenehno izbiranje tistega, kar mislimo, da bo najbolje zadovoljilo naše potrebe. Tukaj mislim na temeljne človeške potrebe kot so preživetje, ljubezen, pripadnost, moč ali priznanje, svoboda, zabava… Avtor v kontrolni teoriji opredeljuje vedenje še več kot dejavnost. Je kombinacija štirih posameznih komponent, od katerih je dejavnost (ali akcija) samo ena, preostale tri pa so mišljenje, čustva in fiziologija. Celostno vedenje imenujemo zato, ker je vsota vseh štirih posameznih komponent akcije, misli, čustev in filozofije. Vsaka komponenta je vedno navzroča kot del celostnega vedenja. Od vseh komponent je najpomembnejša čustvena, saj nam čustva povedo, ali je vedenje, ki smo ga izbrali učinkovito ali ne.

Managerji, ki bi se naučili kontrolne teorije in jo začeli uporabljati pri vsakodnevnih težavah bi kmalu ugotovili, da ne moremo prenehati z določenim vedenjem, storimo pa lahko zelo veliko, da izberemo učinkovitejše vedenje. Žal za to pogosto potrebujemo pomoč!

Sabina Ponikvar