Slovenci, čas je, da zaorjemo njive, posejemo pšenico, krompir, zelje …

Ne še tako dolgo, par desetletij nazaj, v dobi pred trgovskimi svetišči, so naši (stari) starši živeli od tistega, kar so pridelali sami. Ob slabih letinah so stisnili zobe in kdaj bili tudi lačni, v času debelih krav pa so ob prodaji pridelka lahko živeli tudi boljše kot sicer.

Danes si ob pogledu na prepolne police s hrano v supermarketih tovrstno samooskrbo težko predstavljamo. Ne, da okoli vogli nimamo dovolj zemlje za kaj takega, ampak se nam s tem ukvarjati enostavno ne splača, pa tudi časa nimamo.

A v prihajajoči krizi zna biti marsikaj drugače. Ljudje izgubljajo službe, hrana se draži, zaradi pomanjkanja sredstev smo vse bolj prisiljeni v nakup najcenejše hrane sumljivega izvora in načina predelave.

Predvsem iz vrednote dela ter vzgajanja lastne, zdrave hrane, se je tovrstnega kmetovanja lotil tudi Jože Bartolj. Sedaj, ko je iz zemlje vzklika pšenica, ga je toplo ogrelo pri srcu. ”

Občutka skoraj ne morem opisati. Je zelo prvinski,” pravi.