Evropske volitve 2014: zmagoslavje prizadetih

Kam ste se na Mencingermetru uvrstili minulo nedeljo: med pretežno normalne, ki so Mencingerjevo falango pustili na cedilu, ali pretežno omejene državljane, ki so izvolili 5 poslancev v Evropski parlament?

S tovrstnim retoričnim vprašanjem svoj pogled na “spregledane detajle” minulih volitev v Evropski parlament začenja Rok Čakš.

Najprej obdela zmagovalce s trditvijo, da zmaga desnice ni tako čista kot se zdi na prvi pogled in da strategi SDS pred parlamentarnimi volitvami vzrok za zaskrbljenosti.

Tudi združena NSi-SLS ni naredila presežka, a dejstvo je, da bi s samostojnim nastopom teh strank na račun levice izgubile svojega drugega poslanca.

Lukšič je s samouvrstitvijo na prvo mesto evro-liste naletel na ost, ki so mu jo nastavili zaradi kritike plehkega instant političnega potrošništva, ki se odraža v produkciji strank za enkratno uporabo.

V vzponu je DeSUS, ki bo tudi po državnozborskih volitvah glavobole povzročal katerikoli vladi že, presenetljivo dober rezultat pa je dosegla radikalna Združena levica, ki jo naši mnenjski voditelji prodajajo kot “svež nov obraz slovenske levice”

(v DS anketi – desni stolpec spodaj – vas sprašujemo, za katerega volilnega poraženca vam je žal, da ne bo evropski poslanec)