Mehanizem grešnega kozla: ne deluje na Janši in Kučanu, deluje na Bratuškovi in ravnatelju

Mehanizem “grešnega kozla” je v družbi pomemben katarze in sprostitve napetosti za širšo rajo. A problem se pojavi, kadar mehanizem ne deluje.

“So mehanizmi grešnega kozla, ki delujejo, in so, ki ne delujejo. Dobro načrtovani mehanizmi ne delujejo. Ker so dobro načrtovani. Ker je v njih preveč zavestnega,” svoj zapis o grešnih kozlih začenja Branko Cestnik.

Najnazornejši primer tovrstnih mehanizmov, ki ne delujejo, sta primera Kučana in Janše.

“Zlasti primer Janeza Janše je tak, da smo že na robu obupa,” nadaljuje Cestnik in omenja silno armado uglednih družbenih poklicev, ki s trudijo, da bi ta grešni kozel sklonil glavo, pa noče in noče.

“Obup nad mnoštvom patetičnih figur od antijanšizma idejno in energetsko že povsem izčrpanih ljudi,” komentira bloger.

Po drugi strani pa obstajajo primeri grešnih kozlov, ki stečejo. Tak je primer Alenke Bratušek, za katero vlada splošen koncenz o njeni “nesposobnosti,” ter nazadnje tragičen primer ravnatelja, ki je za radi video posnetka s spolno vsebino storil samomor.

Še posebej zadnjega omenja kot „ta srečni dan“ kazni in očiščenja za goro naših grdobij.