Milena Miklavčič: več poslušajte in več razmišljajte

Pa smo spet tam- na začetku, kamor si pogosto želimo priti tudi sicer – in to v želji, da bi svoje življenje, ki se nam morebiti zdi – tako ali drugače – zavoženo, začeli drugače, z novim elanom, s preizkušenimi prijemi, z več energije in z bolj srečno roko.
A kaj, ko so želje eno, človekova narava pa nekaj drugega, rečeno po domače: kar dobrega skujejo misli, potem z ritjo hitro poderemo.

Ob začetku novega leta in ob vseh zaobljubah, ki jih slišim, se zmeraj spomnim na nek poljski film o dveh zakoncih, ki sta se po nekaj letnem mukotrpnem, malodane nasilnem zakonu ločila, šla narazen, se po daljšem obdobju ponovno srečala, zaljubila in se še enkrat poročila v želji, da pa bo tokrat drugače, prepričana, da sta postala bolj izkušena in vesta, kaj je prav in kaj ne. Žal ni šlo vse tako gladko. Že po kratkem času sta pozabila na vse dane zaobljube, najboljše želje, celo na ljubezen, ter se pričela zmerjati, pretepati in kričati drug na drugega na povsem enak način kot se je to dogajalo, ko sta bila poročena prvič.

Ob novem letu smo tudi letos drug drugemu zaželeli marsikaj dobrega, pogumnega in tudi praktično uporabnega. A je že tako, da nam tudi sreča ne bo pomagala dosti, če ne bomo sami zavihali rokavov.
Med prazniki mi je bilo všeč, ker sem v medijih lahko zasledila veliko pozitivnih zgodb zlasti o mladih,  na katerih- hočemo ali ne- še zmeraj svet stoji.

Matej Činku, ki živi na Novi Zelandiji, je med drugim povedal:”Po pravici povem, da dokler sem živel v Sloveniji, nikoli nisem pomislil ali pa se zavedal, koliko je stvari, ki jih v domovini spregledamo, od naravnih lepot pa vse do različnih kulinaričnih dobrot … Velikokrat me tu sprašujejo, od kod sem in ko omenim Slovenijo, vsak izreče samo eno besedo: Beautiful!” …več (piše Milena Miklavčič)