Je za Slovence pred 70 leti res nastopila osvoboditev?

Maj je za nekatere najlepši mesec in tak je bil v pričakovanju mnogih tudi tisti 9. maja 1945, ko se je z brezpogojno kapitulacijo nemških sil na jugoslovanskem ozemlju za to območje formalno končala 2. svetovna vojna.

A bodeča žica, ki je obdajala okupirano Ljubljano, tisti dan ni padla, ampak je na mestu ostala še mesec dni “osvoboditve”. Začela se je namreč “svoboda” po zamislih Komunistične partije – svoboda lova na vojaške in politične nasprotnike, lastnike kapitala in celo na donedavne lastne tovariše in sodelavce. Sledili so montirani procesi, preganjanja, prisilo delo, taborišča in, kot se je izkazalo čez desetletja, genocid nad lastnim narodom.
“Kakšni osvoboditvi sledi masaker epskih razsežnosti? Kakšna je osvoboditev, ko v Ljubljano, ki je bila takrat še za bodečo žico, vstopijo partizani, a mesto za žico ohranijo še mesec v osvoboditev?” se ob tem sprašuje Jože Bartolj in nadaljuje:

“V Ljubljani so potekale čistke. Iskali so ljudi, take kot je bil pisatelj Velikonja, ilustrator Beranek, bolnike v vojaški bolnici in še vrsto drugih, ki niso odšli na Koroško. Ti so v svoji naivnosti mislili, da niso storili nič takega, da bi se jim lahko kaj zgodilo. Morali so se javiti na komandi in za njimi se je izgubila vsaka sled.”

“Kje je bila svoboda in osvoboditev zanje? Kdo jih je na osnovi katerih dejanj obsodil na izginotje? Tudi teh dogodkov se spominjamo v teh dneh. V duhu humanizma in človekovih pravic ne dovolimo, da bi bili pozabljeni,” zaključuje bloger.