PRAVI moški
Kaj je zadnje čase z moškimi? Sploh nočejo več seksat! Čisto resno!
A jim je muca potenco papala al kaj???
Evo, vam dam primer. Pred enim tednom sem šla ven s kolegicami. Noro se mi je plesalo. Ni čudno, spila sem kar nekaj redbul vodk, pa tudi moj jeans minič in črni škornji so verjetno pustili svoje sledi na moji samozavesti. Odlično sem se počutila v svoji koži, za dokaz, da sem danes res špica, mi je manjkala samo še ena stvar – tipček. Tak, po katerem bi se lahko obešala. Zagledam enega hudo primernega kake tri metre stran – srednje visok, svetlolas, polne ustnice in huuuuuude roke. Mmmmmmm, ja, tegale bi danes! … migam z boki in opletam z lasmi, kot da plešem samo zase, vmes pa ga parkrat hudo vroče pogledam. On? Nič.
Še bolj se mu približam in malo zamigam z joški, da se strese moj dekolte, ob tem pa se ga še narahlo dotaknem z bokom. Eto, zdi se mi, da me je končno opazil! Plešem naprej in kar naenkrat tisti tip stoji pred mano in se gizdalinsko smeji. Uf, zdaj gre zares! Roke mu počasi ovijem okrog vratu in mu pošljem najbolj vroč pogled, kar ga premorem, on pa se skloni nižje k meni. Našobim usta in zaprem oči, že pripravljena na akcijo, toda … tipček gre z ustnicami do mojega ušesa in mi zašepeta: “Sorry, ob četrtkih ne strežemo.” Nato pa v trenutku izgine nazaj k svojim kolegom in svojemu pivu.
Katastrofa! Kakšen kreten! Kar stala sem sredi plesišča kakšni dve minuti, da sem dojela.
Halo, če pa to ni bil največji cepec, kar se jih kadarkoli srečala!
Sploh me ne boli, da ni hotel z mano. Res ne! Moj ego ob tem ni čisto nič trpel, si bom že našla kakšnega še boljšega naslednjič. Samo šokiralo me je, da se dejansko še kje najde moški, ki raje previsi cel večer za mizo ob pivu in klepetu s prijatelji, kot da se malo pomečka z eno fejst pičkico na plesišču! A ni to porazno? Kam smo prišli!
Kakšni pogovori, kakšno poglabljanje odnosa, kakšno razumevanje, senzibilnost, čustvenost, nežnost, dajte no! Katera si pa še želi tega? Dobro jutrooooo! Smo v 21. stoletju! Zdaj ženske potrebujemo moške brez zadržkov, odprte za avanture, take spontane, taprave dece, vedno pripravljene na akcijo!
Pri moji veri, da ne vem, kam so se zadnje čase izgubili vsi pravi moški! Ko pa vendar pravih žensk – takih nežnih, globokih, čustvenih, ljubečih in krhkih – kar mrgoli naokoli! …
Lucija Hrastar