Bolnišnica – kraj okrevanja ali pogube?

Za nekatere ljudi si želimo, da bi živeli večno. Žal pa resnica presega pričakovanja vsakega posameznika. In, ko pride trenutek, ko se naenkrat zaveš svoje zmote in, ko si soočen s tem, da boš moral izpustiti … ne zdaj, ne jutri, a nekega dne pa zagotovo … te ta ugotovitev ulovi povsem nepripravljenega.

Tanja Kocman tako ravno v tem kontekstu opisuje svojo zgodbo o tem, kako se kot ljudje nismo izkazali. Pred nekaj dnevi je namreč v bolnišnici srečala starejšo gospo, ki se je na veliko, povsem ponižno in zares iskreno zahvaljevala zdravniku, ki jo je spet spravil na noge. To je seveda lepo, pa vendar. Ali nam je postalo tako tuje, da nekdo za nas poskrbi, da smo tega tako ponižno veseli?