Čimprej na Kubo… naslanjati se ob dolge vrste za kruh, jesti jastoge za evro ali dva in si v postelje vlačiti mlade revne Kubanke?

Že dolgo se govori, da je na Kubo treba oditi čim prej, saj naj bi bili tej zadnji oazi komunizma šteti dnevi, in če jo hočemo doživeti tako, kot je bila v najboljših Fidelovih časih, naj bi bil že skrajni čas za obisk.

A kaj to pomeni? Da bi se vsega presiti zahodnjaki lahko že zadnjič naslajali ob dolgih vrstah za kruh in druge osnovne dobrine v praznih trgovinah, tako kot včasih? Da bi lahko še naprej po mili volji jedli jastoge za euro ali dva, se vozili v prekrasnih starodobnih ameriških limuzinah in si v postelje vlekli mlada dekleta neverjetne lepote in jih potem odpravili z nakupom kakšnega koktejla in poceni T-shirta?

Ne, jaz si take nostalgije po zverinjaku poteptanih človekovih pravic pač ne želim. Kubancem privoščim vse kaj drugega! A na Kubo se že potihem tihotapi vsemogočni kapitalizem, … piše Arne Hodalič