Delam, torej sem

Dnevi- tik pred prvim majem- so že tradicionalno prežeti z različnimi mislimi o delu. Žal so bila leta, ko je bilo dela dovolj, pa smo se delali norca iz belega kruha ter z lahkoto besedičili tudi o tem, kako lepo bi bilo, če bi ga bilo malo manj, nepreklicno mimo. Danes je povsem drugače: delo lahko iščemo z žegnano svečo, pa ga zlepa ne bomo našli. No, ja, morda, če imamo veze in poznanstva, potem ja.

Če je verjeti današnjemu članku v enem od slovenskih časopisov, bi imeli dovolj dela le mladi zdravniki, a jim drugorazredno delo družinskih zdravnikov ne diši preveč, zato je menda po različnih zdravstvenih domovih širom Slovenije na voljo kar 700 delovnih mest, oni pa se- kot pijanec plota- oklepajo bolnišničnih središč, ker edino v njih slutijo svojo karierno prihodnost.

Pretegnejo se niti sodniki, mineva že sedem let, odkar so štirje bulmastifi razmesarili Stanislava Megliča, a mu je sodišče šele te dni prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, zdaj Meglič čaka še na odločitev o premoženjski škodi in mesečni renti, a se bojim da ob hitrosti sodišč ne bo za tega življenja dočakal ne enega, ne drugega. …več (piše Milena Miklavčič)