Družba ne potrebuje in si ne želi ustvarjalnega posameznika

Ustvarjalnost posameznikov naj bi bila zelo pomembna za krepitev gospodarstva in celotne družbe nasploh. Vendar ali je temu res tako? Toni Vrana v svojem zapisu razmišlja, da ustvarjalnost posameznika ni nekaj, kar se da naročiti in postaviti v funkcijo pridnega zasledovanja organizacijskih ciljev. Ustvarjalnost niti ni nujno dobičkonosna, zato je tudi ni možno samoumevno postavljati v profitne organizacijske kontekste. Ustvarjalnosti ni mogoče zapovedati, naj nese “zlata jajca”. To se sicer lahko zgodi, vendar je to vedno njen posledični in ne vzročni efekt. Pri zelo ustvarjalnem posamezniku se tudi pogosto zgodi, da sam ne uživa sadov svoje ustvarjalnosti. Tako lahko pridemo do srži, da družba, sploh njena piramidna konica, ne potrebuje in si ne želi ustvarjalnega posameznika.