Družbena lestvica in naravna logika

Že v davni preteklosti je človek, predvsem zaradi nepredvidenih izpolnitev vseh svojih želja, na naravo začel gledati kot na nasprotnico, sebe pa kot nadnaravno, vsemogočno bitje, piše Miha Jensterle. Svet, ki je bil do francoske revolucije fevdalen, se je po njej močno spremenil, spremenil se je tudi odnos do narave, ki jo je kmet-delavec preklel, odšel v mesto in postal delavec. Svoje otroke je kot nezadovoljni strežnik stroju poslal šolat, da jim ne bo, tako kot njemu, potrebno delati z rokami, temveč bodo postali intelektualci. Slednji so prekleli zemljo in prastarše kmete, si nadeli metuljčke in postali “buržuji”. In so prodajali zemljo, kar je prinašalo dobiček. Zgodovina uči, da kadarkoli se je nekdo dvignil nad “Mater Zemljo” in okolico pričel dojemati kot lastnino, je ta zabloda rodovitno polje spremenila v bojni poligon.