Izpoved insajderja, kako se (ne) dela v državni upravi

O državni upravi krožijo miti, kako se tam malo ali pa nič ne dela, kako ljudje zgolj hodijo v službo, izigravajo pravila izhodov, dnevnic, potnih stroškov itd.

Mnogim pridnim in vestnim državnim uradnikom bi delali krivico, če bi takšne stereotipe posplošili na tipičnega zaposlenega v državni službi. A tovrstne anomalije zagotovo obstajajo.

Avtor bloga Douchebag si opisuje svojo izkušnjo, ki v marsičem pritrjuje mitu o lenih delavcih v državni upravi. Sam je bil zavzet in priden, s čemer pa je prej naletel na težave, kot na prednost.

Večkrat se je sicer spraševal, ali številni birokratski postopki, na katerih je delal, niso sami sebi namen, na koncu pa je vendar prišel do pozicije, ko je občutil, da dela nekaj dobrega tudi za druge.

A tudi na tem mestu, predvsem na relaciji šef-zaposleni, ni vse bilo tako, kot bi bilo potrebno.