Kamniška Bistrica je pravi raj za ljubitelje narave in hribov
Kamniška Bistrica je kraj, ki se nahaja blizu kraja Kamnik in predstavlja odlično izhodišče za vse, ki so zaljubljeni v hribe in gore. Od tam se lahko odpravite na Krvavec, Kalški greben, Grintovec, Skuto, Tursko goro, Brano, Planjavo, Ojstrico, Veliko planino, Kamniški vrh in Ravni hrib. Kamniška Bistrica tako pohodnikom, kot ljubiteljem narave ponuja pravi raj!
Več podrobnih informacij o Kamniški Bistrici najdete na spletni strani Preberite.si, hkrati pa si lahko ogledate še krasne fotografije!
Območje Kamniške Bistrice je včasih veljalo za težko prehodno. Obisk se je povečal z izgradnjo železnice do Ljubljane. Do Kamniške Bistrice so hodili ob glavni cesti ob Smodnišnici, do Stahovice so lahko prišli le z vozom, pozneje pa z avtobusom. Po 2. svetovni vojni je nastala asfaltirana cesta.
V Kamniški Bistrici si lahko ogledate številne znamenitosti. Tukaj se nahaja izvir reke Kamniška Bistrica, številni balvani, rokovnjaške jame, slap Orglice, soteska Velikega in Malega Predaslja, dvorec Aleksandra Karađorđevića …
Reka Kamniška Bistrica predstavlja levi pritok reke Save in izvira iz skal na višini 623 m, potem pa se zadržuje v obliki jezera nedaleč od Doma v Kamniški Bistrici.
Dom v Kamniški Bistrici se nahaja le 13 km stran od Kamnika. V njem se v poletnih mesecih lahko ohladite s pijačo, ponujajo pa tudi odlične jedi na žlico kot so štruklji, žganci, štrudelj in druge dobrote. Koča je odprta od sredine aprila do sredine oktobra od ponedeljka do sobote od 8.00–21.00, ob nedeljah pa od 8.00–20.00. Osebje je zelo prijazno, v koči pa je mogoče tudi prespati. Od koče seže pogled na Kamniško–Savinjske Alpe, predvsem na Skuto in Grintovec.
Sprva je na mestu, kjer stoji zdaj Dom v Kamniški Bistrici stala Turistična koča, ki so jo leta 1909 preuredili. Sedanjo podobo je dobila 5. maja 1929. Po 2. svetovni vojni je dom prevzelo planinsko društvo Ljubljana–matica , ki skrbi za obnavljanje in posodabljanje doma.
Na poti do Doma v Kamniški Bistrici se lahko odpravite še na krajši pohod do slapa Orglice. Do njega vodi nezahtevna vzpenjajoča se potka, primerna tudi za majhne otroke. Slap Orglice je 30 m visok slap, ki je ime dobil po tem, ko je bilo največ pretoka in naj bi slap vršel kot orglice. Uveljavljeno ime zanj pa je tudi Orličje, in sicer ta ime naj bi si slap prislužil, ker so včasih tam gnezdili orli. Na poti do slapa Orglice si lahko mimogrede ogledate še partizansko bolnico Bela, ki je delovala med letoma 1943–1945, zraven pa je postavljen tudi spomenik ameriškemu pilotu Ottu Hindsu, ki je s svojim letalom 29. maja 1944 pristal na Veliki planini, nato pa je bil oskrbovan v partizanski bolnišnici Bela. Zaradi poškodb je kasneje tudi umrl. Zraven spomenika so postavljeni še ostanki letala.
Kamniško Bistrico sta poznala tudi Aleksander Karađorđević in Josip Broz–Tito. Tukaj je namreč postavljena lovska koča Aleksandra Karađorđevića. Zgrajena in opremljena je bila med leti 1932–1934 in namenjena oddihu kraljeve družine. Kamniška Bistrica je v tistem času predstavljala kraj, ki ga je poznalo le malo ljudi, zato je bil odlična točka za zasebnost. V njej ni preživel veliko časa, saj je bil 9. oktobra 1934 ubit v atentatu. Koča se je nekaj časa imenovala tudi Titov dvorec, in sicer v času vladanja Tita, ko si jo je ta prilastil in uporabljal za lovske pohode. Razlog, da je ta koča tako znamenita je, ker je načrt nanjo naredil Jože Plečnik, znani slovenski arhitekt. Danes služi kot znamenitost, lahko pa jo tudi najamete za 700 € na mesec.
Dolina Kamniške Bistrice je ledeniško oblikovana. V času pleistocena je ledenik za seboj pustil čelno moreno pod Drinovim robom ter številne balvane. Balvani pa so večje gmote kamnine, ki jo je prinesel ledenik v času ledene dobe. V Kamniški Bistrici jim rečejo tudi griča ali peč. Najbolj znan in največji je Sivnica, znani pa so še Lepi kamen, Žgana in Pintarska peč ter Gadova, Kavkina, Zavetrna, Brtucova in Jerebova griča.
Lahko se podate tudi na Koželjevo pot in si pogledate sotesko Velikega in Malega Predaslja. Koželjeva pot se prične v Stahovici in se imenuje po Maksu Koželju, slikarju in ustanovitelju kamniške postaje gorske reševalne službe. Najbolj zanimivi del sta Mali in Veliki Predaselj, ki predstavljata najožji in najlepši del struge reke Kamniška Bistrica. Veliki Predaselj meri v globino 30 m, Mali pa 15 m. Čez oba pa vodita naravna mostova. Po poti boste hodili približno dve uri in pol. Poleg tega se lahko na poti srečate z različnimi zaščitenimi in nezaščitenimi rastlinami. Ena od njih je kranjska lilija ali zlato jabolko, ki cveti od konca maja do sredine junija.
Nedaleč od Koče v Kamniški Bistrici si lahko ogledate tudi spominski park, ki se nahaja v gozdu in je posvečen vsem, ki so izgubili življenje v Kamniško–Savinjskih Alpah.
Od 100 do 200 m nad dolino pa se nahajajo številni spodmoli in jame, v katerih so se včasih zadrževali vojni ubežniki in rokovnjači. Danes najbolj znane se imenujejo Nandetove ali Rokovnjaške jame.
Kamniška Bistrica predstavlja odličen kraj za oddih ali pa izhodišče za pohod v gore. Območje je lahko dostopno saj poteka vse do koče v Kamniški Bistrici in izvira reke Kamniška Bistrica. Reka velja za eno izmed najčistejših in je pitna. Če pa se ne želite podati na dogodivščine, ki jih ponuja Kamniška Bistrica, pa se lahko na poti do nje podate na Veliko planino z nihalko.
Foto: Ana Poznič