“Ko bom vedel da moram iti, bo šla ona par minut pred menoj”

Kakšne rešitve imajo pred sabo starši umsko zaostalih otrok, torej takšnih, ki ne bodo nikoli sposobni za samostojno življenje? Peter Svetina piše, da so otroci do 26. leta lahko vključeni v šole s prilagojenim programom, potem pa je že treba imeti srečo, da lahko prideš pod okrilje varstveno-delovnih centrov.

Pri osebah s težko in najtežjo motnjo obstaja tudi  možnost, da eden od staršev prekine svojo poklicno kariero in postane družinski pomočnik. To pomeni, da 24 ur na dan, 365 dni v letu, brez pravice do dopusta in bolniške odsotnosti, za 566,05 € na mesec, skrbi za svojega otroka. Teh 566,05 € mu plačuje občina, otrok z motnjo pa občini za to storitev plača 170 €, kolikor znaša dodatek za tujo nego in pomoč. Tak odrasel otrok dobi nadomestilo za invalidnost – 288,89 €. Tako on in eden od njegovih staršev živita z 854,94 € na mesec.

Ampak, kakšen je scenarij, ko moči staršev pojenjajo?