“Ko iz šole zvem, da moj otrok zna računat do 20”

V starih dobrih časih je bilo o našem znanju v nižjih razredih osnovne šole vse jasno. Če si znal lepo pisati in računati, si dobil 5, če ti je šlo malo slabše, a še vedno nadpovprečno, 4, in tako naprej. Ocene so bile objektiven odraz otrokovega znanja. Danes se Ana od Srca čudi, kako lahko za svojega sedemletnika dobi kar tri polne A4 strani opisnih ocen, ki pa podajo manj realno stanje, kot smo ga včasih s številčnimi dobili na pol strani. Recimo “pravilno sešteva in odšteva do 20” sicer dokazuje izpolnitev neke norme, ampak objektivno ne odraža njegovega resničnega znanja. Kaj pa če zna seštevati in odštevati do 25, 30, ali celo 100?