Kup nasilja v sodobnih (družinskih) filmih

Bilo je obdobje, ko smo trumoma drli v kino gledat filme kot so Petek trinajstega, Mora v ulici brestov ali pa Noč čarovnic. Sicer so potem producenti na podlagi velike gledanost želeli iztržiti čim več, zato so snemali nova in nova nadaljevanja, ki pa so bila praviloma slabša in slabša. Zakaj smo pravzaprav v kinu gledali takšne (grozljive) filme?

To se sprašuje in skuša poiskati odgovor AndrejM ob razmišljanju o razvoju in smeri kamor gre filmska industrija.

V zaključku pa med drugim ugotavlja, da je filmov z veliko nasilja ogromno. Snemali so jih, snemajo jih in jih bodo snemali še naprej. Moti pa ga, da se nasilje v tolikšni meri pojavlja v družinskih filmih. V takšnih filmih namreč ni prijetno gledati prostaškega humorja, pretiranega nasilja ali norčevanja iz ljudi, ki so po nečem drugačni od večine. Ampak prav takšni kretenizmi so večinoma gibalo te produkcije, jasno pa je nekaj: takšnih filmov seveda ne bi snemali, če ne bi bilo publike, ki takšne filme hodi gledat.