Ste mrtvi, pa se tega sploh ne zavedate?

“Večina ljudi je bolj ali manj mrtvih. Na ta ali oni način so izgubili svoje sanje, svoje cilje, hrepenenje po boljšem življenju.” Tako svoje razmišljanje o življenju in smrti začenja Sabina. Seveda ne govori o fizični umrljivosti, ampak o smrti višjih ciljev, sanj, idealov, ki smo jih morda nekoč gojili, a so se utopile v povprečju vsakdanjosti našega življenja. Lakmus za tovrstno smrt je občutje osebne (ne)sreče, ki se kaže v izgubi samospoštovanja in občutkih strahu, krivde in manjvrednosti. V nadaljevanju blogerka piše, kako se iz “životarjenja” lahko vrnimo nazaj v “življenje”.