Ob konklavah: Cerkev vodi Sveti duh, a ni nezmotljiva

Ob strmenju v dimnik Sikstinske kapele, čakajoč na bel dim, ki bo oznanil novega papeža Romokatoliške Cerkve, se v pogovorih, debatah, izrekih, mnenjih, pojavlja zmotna predstava, v kateri bi radi utemeljili vsako odločitev papeža, zbora kardinalov volivcev, koncila ali škofovske konference kot navdih Svetega Duha.

“Sveti Duh vedno vodi Cerkev,” pravijo in se ne motijo, saj ima zagotovilo ustanovitelja samega, Jezusa Kristusa, da bo vse do konca časov, zahvaljujoč pomoči Svetega Duha, ohranila izpoved iste vere, istih zakramentov, istega apostolskega nasledstva.

Ampak za to se uporablja beseda indefectibilitas, ne pa infallibilitas, v svojem razmišljanju opozarja Vonč, kar sicer pomeni, da bodo
vera, zakramenti in apostolsko nasledstvo torej ostali indefektibilni, brezhibni, a to še ne pomeni infalibilnosti, nezmotljivosti na vseh cerkvenih ravneh.

V nadaljevanju tovrstno interpretacijo utemeljuje s stranpotmi vodstva Cerkve v njeni zgodovini.